Socialna izolacija je tako škodljiva zdravju kot 15 cigaret na dan, opozarja dr. Stephen Reicher, ki britanski vladi svetuje glede ukrepov karantene zaradi koronavirusa. Pomanjkanje socialnih stikov vpliva na duševno in fizično zdravje ljudi.

Povečana poraba alkohola v času karantene. Vir: Cory Morningstar

Ker so ljudje marsikje še vedno odrezani od družine in prijateljev, se povečuje strah pred fizičnim in psihološkim vplivom strogih ukrepov socialnega distanciranja, piše The Telegraph.

Študije so pokazale, da izolacija lahko poveča tveganje za smrt do 30 odstotkov, podobno kot vpliv debelosti ali kajenja. Profesor Stephen Reicher, ki je del skupine vedenjskih znanstvenikov, ki svetujejo britanski vladi, je za The Telegraph povedal: »Težava karantene je izolacija; biti odrezan od ljudi, je slabo za človeka, tako psihično kot fizično. To je enakovredno kajenju 15 cigaret na dan ….

V času karantene – socialne izolacije se je povečala poraba alkohola in poraba zdravil za psihične težave.

Analiza slabih vplivov osamljenosti in izolacije na zdravje ni posledica trenutne karantene, ti znanstveni podatki so znani že dlje časa. Nastali so na podlagi študij o vplivu občutkov zapuščenosti pri različnih skupinah ljudi. Povzetke teh študij pa so objavile različne vladne spletne strani, ki so spodbujale ljudi, da naj poskrbijo za svoje zdravje z več druženja in socialnih stikov.

Karantena kot največji psihološki eksperiment

Svetovni gospodarski forum globalno karanteno označuje za: največji psihološki eksperiment, za katerega »bomo plačali«. S tem so verjetno mišljeni povprečni ljudje, ne britanska kraljica in bogataši, ki so v karanteni na gradovih s hektari gozdov, jezer, sončnih poljan in zasebnih otokov. Gre za družino v bloku, za vdovo v garsonjeri, za upokojenca v domu za starejše. Njim so oblastniki predpisali kazen, ki je »elita« nikoli ni doživela na lastni koži.

Ljudje, ki so v karanteni, pogosto razvijejo širok spekter simptomov psihičnega stresa in motenj, vključno s slabim razpoloženjem, nespečnostjo, stresom, tesnobo, jezo, razdražljivostjo, čustveno izčrpanostjo, depresijo in posttravmatskim stresom simptomi. Slabo počutje in razdražljivost posebej izstopata, kot zelo pogosti, ugotavlja študija, objavljena v strokovni reviji Lancet, februarja 2020.

Biologi so dokazali, da občutki osamljenosti sprožijo sproščanje stresnih hormonov, ki so posledično povezani z višjim krvnim tlakom, zmanjšano odpornostjo proti okužbam in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in raka. Obstajajo celo dokazi, da ta zaznani občutek socialne izolacije pospešuje kognitivni in funkcionalni upad in je lahko predklinični znak za Alzheimerjevo bolezen.

Osamljenost in izolacija povečujeta tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni in možganske kapi, poveča se tudi tveganje za povišan krvni tlak. Socialna izoliranost in osamljenost sta dejavnika tveganja za splošno oslabljenost.

Izolacija ogroža duševno zdravje in pospešuje in demenco. Znani so negativni učinki izolacije za osebe, so bolj nagnjene k depresiji. Osamljenost in slaba socialna interakcija povečujeta tveganje za samomor med starejšimi. Kar je še posebej ključno upoštevati ob napovedih Imperial Collegea v Londonu, ki nakazuje, da bodo karantene zaradi koronavirusa postale stalnica. Kljub temu, da je prav ta institucija že pretiravala pri napovedi števila mrtvih zaradi koronavirusa in je bila povod za uvedbo karantene.

Kakršnokoli ponovno karanteno bo še posebej težko upravičiti po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija javno ocenila ravnanje Švedske, ki je pandemijo prestala brez karantene, kot ustrezno. Radikalni ukrepi zaradi pandemije imajo marsikje uničujoč vpliv na zdravstvo. V ZDA so odpustili v času pandemije več kot 43.000 zdravstvenih delavcev in zaprli številne bolnišnice izven večjih mest, navaja Newsweek. O stiski in odpuščanju zdravstvenih delavcev pa poročajo tudi britanski mediji.