Parada protestov kot fasada demokracije
V Sloveniji protesti niso redkost, na srečo. Na nesrečo pa ničesar bistvenega ne spremenijo. Na oblasti se menjajo vedno eni in isti. Malo Kučan in malo Janša in njuni pajdaši vseh barv. Je to možno razumeti kot demokracijo? To strašno zaslepljenost in prepletenost enih in istih akterjev globoke države. Vsi se okoriščajo in sprenevedajo. Ljudje volijo Picka ali Packa, katerih goljufije že poznajo. Novi bodo kradli še več, je njihova misel in to je sodobna demokracija v ogledalu: razočaranje.
Tisti, ki se imajo za levičarje se ne strinjajo, da nekdo protestira pred porodnišnico in tisti, ki se imajo za desničarje, ne želijo, da nekdo protestira pred azilnim domom. Ljudje se zagrizejo v določeno bolečino in tam vztrajajo, že zdavnaj obupani, da bi lahko spremenili sistem ali dejansko izbirali oblast. Spreminjajo lahko samo, kje molijo in kje kampirajo. Bistvene pravice oblast odžira hitreje, kot se uničuje državno premoženje.
V trenutku, ko se pojavi zares zahtevno in pomembno vprašanje - na primer višina pokojnin, dvig plač, prehranska samooskrba, pravica do odločanja o svojem telesu, svoboda govora in razmišljanja, se vsi potuhnejo. Kaj natančno to pomeni? Vsakokratna opozicija se »bori za narod« vedoč, da bodo poraženi. Nihče ne odkoraka iz parlamenta, nihče ne postavi ultimata državi, nihče ne angažira naroda v celoti in zastavi sebe doživljenjsko. Politika je pač še ena kariera. Resničnostni šov, kjer zmaga najboljši v nastopih za medije. Dejansko pa propada socialno okostje nekdanje države, nastavlja pa se evropski birokratski sistem, ki duši vse ustvarjalno in neodvisno. Evropska unija je tiranija za male narode, ki na koncu ližejo škornje velikim. »Trudili smo se, ampak ...«, rečejo VSE slovenske politične stranke. Brez načel, brez moralnega zgleda, brez poguma ... vidimo le, da ohranjajo svoje službice in s tem dajejo zgled državljanom – govoriti resnico do te mere »da ne izgubiš plače«, kar pomeni zgolj fasado. Nobene predanosti.
Ozadja protesov
Vemo, da banke in posojila pahnejo cele države v bankrot. Zato se je v določenem trenutku razvilo gibanje Occupy Wall Street. Mladi so zasedli ploščadi pred bankami. Želeli so spremeniti svet, tam, kjer šteje.
V navdušenju se ni nihče pozanimal, kdo je tako spretno speljal mladino na led, da so bili protesti samo izčrpavanje in parada navidezne demokracije. Eden od soustanoviteljev gibanja Occupy je šel letos v Davos. Če »pravilno« protestiraš, torej zgolj malce pomagaš, da ljudje izrazijo svoje frustracije in potem pridno nataknejo masko nazaj in plačujejo davke, te elita nagradi. Kajti točno takšne proteste si želi.
Potem je tukaj še najbolje plačani in najbolj glamurozno organizirani protest v vsej zgodovini človeštva pod uradno registrirano blagovno znamko Grete Thunberg. V službi kapitala, ki uničuje planet, se otroke prepričuje, da rešujejo planet. Tako izprijena je politika.
Trenutne proteste v Sloveniji se oglašuje kot takšne, ki ne bodo “nasedali teorijam zarote”. Pobuda protesta uporablja besednjak oblasti za diskreditacijo drugače mislečih. Za nekatere je to spodbuden začetek protestov, za večino pa že znana cenzura.
In tako je žal s prevelikim številom protestov. Naročeni so iz političnih ozadij, ki plemenite cilje in bolečine ljudi, usmerijo v svoje ohranjanje oblasti. Povsem istih ljudi, ki že obvladajo laganje in se res trudijo, samo kaj, ko jim zaradi »opozicije« ali »pozicije« to ne uspeva. Kaj potem za vraga delajo v politiki?
Večine ljudi v Sloveniji, ki cenijo naravo in svobodo, razprave brez cenzure in človeka vredno življenje ne prepriča ne leva in ne desna politika. Vse stranke v slovenskem parlamentu se strinjajo z obveznim cepljenjem, brez odgovornosti proizvajalca. Ko se je pred slovenskim parlamentom zbralo 4000 staršev in otrok, ki so želeli opozoriti na svoje žalostne in pretresljive izkušnje, so se jim posmehovali. Levi in desni. Vsi za zidovi. Vsi strahopetni. Saj veste, dobra plača je več kot agonija otroka, ki neha dihati, ker njegovi starši sledijo navodilom korporacij. Ne leve ne desne politične stranke v Sloveniji ni bilo pred veleposlaništvom ZDA, ko so njihove bombe pobijale speče družine na Bližnjem vzhodu. Prava demokracija je vljudna, čeprav njen politični parket drsi od prelite krvi.
Pravi protesti so tisti, ki spremenijo oblast in ne tisti, ki jo vzdržujejo. Združujejo glas trpečih brez predaje. Da ne bo pomote: protesti so nujni in dobrodošli, še bolj pa natančno razumevanje njihovih ozadij.
