Apr 22

Apr 22 Švedska: Zavrnili karanteno in tega ne obžalujejo

Švedska vztraja pri svojem pristopu za obvladovanje virusa covid-19, brez karantene, so zapisali v časniku Bloomberg. Odziv Švedske je sprožil tudi ostre kritike nekaterih znanstvenikov in akademikov ter povzročil preplah njihovih evropskih sosedov. Javna zdravstvena agencija Švedske navaja, da je trenutno največ hospitalizacij zaradi koronavirusa pripadnikov manjšin rojenih v Somaliji, Iranu, Iraku in nekdanji Jugoslaviji. Švedska ima v primerjavi s skandinavskimi sosedami večjo smrtnost zaradi covid-19, poroča Daily Mail. Vendar švedsko javno mnenje vztrajno podpira sedanje blage ukrepe, kajti napovedi o velikem številu umrlih zaradi odsotnosti karantene, se niso uresničile:

»Za razliko od nekaterih držav v Evropi na Švedskem nihče ne preverja dokumentov, ko sprehajamo po mestu. Policija nas ne ustavi in vpraša, zakaj tako veliko časa preživimo na prostem: oblast to namreč spodbuja.«

Prvi epidemiolog v državi Anders Tegnell, švedski arhitekt aktualnega odziva na pandemijo covid-19, je za lokalne medije povedal, da najnovejši podatki o stopnji okužb in smrtnih žrtev kažejo, da se položaj stabilizira. Švedska je pustila svoje šole, telovadnice, kavarne, bare in restavracije odprte ves čas širjenja pandemije. Namesto tega je vlada državljane pozvala, naj ravnajo odgovorno in sledijo smernicam socialnega distanciranja. Za končne rezultate je sicer še prepozno, pravijo. Vse kaže, da se je Švedska zase odločila tehtno, komentira Fredrik Erixon za The Spectator.

»Švedske oblasti so predlagale blažji pristop, ki temelji na individualni odgovornosti, saj se lahko v njem zdrži dlje in ima za posledico 'izravnavo krivulje'.« Velika večina ljudi meni, da se je Švedska na splošno odločila za uravnoteženo in učinkovito politiko in sedanji trendi podpirajo to stališče, piše Fredrik Erixon in z obžalovanjem dodaja, da je bil tudi na Švedskem odziv kar se tiče domov za starejše porazen, kar bi moralo imeti ustrezne kazenske posledice.

Iz Stockholma poročajo tudi, da je nezasedenih več sto postelj za bolnišnično oskrbo in da se ljudje ne bi smeli obotavljati pri iskanju bolniške oskrbe, ali če se počutijo slabo. Kar je v ostrem nasprotju s tistimi državami, ki so v karanteni, kjer ljudje z resnimi zdravstvenimi težavami ne dobijo zdravljenja, ker naj bi ostali doma. Kot vemo, je bilo v Sloveniji odpovedanih samo v preteklem mesecu v UKC Maribor več kot 700 večjih operativnih posegov, 3000 bolnišničnih zdravljenj in kar 25.000 ambulantnih obravnav.

Argumenti švedskega modela

Profesor Johan Giesecke je uveljavljeni epidemiolog na svetovni ravni. Je svetovalec švedske vlade (najel je Andersa Tegnella, ki trenutno vodi švedsko strategijo). Je vodilni znanstvenik Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in svetovalec generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (SVO). Profesor Giesecke je napisal učbenik o epidemiologiji nalezljivih bolezni, zdaj pa predava to temo kot profesor emeritus na Medicinski univerzi Karolinska Institute v Stockholmu.

»Švedska vlada se je v začetku januarja 2020 odločila, da morajo biti ukrepi, ki jih moramo sprejeti zaradi pandemije, utemeljeni na dokazih. Ko začnete iskati, kakšne ukrepe zdaj sprejemajo različne države, ugotovite, da je za njim zelo malo dokazov ... za zapiranje mej, zapiranje šol, socialno distanciranje - za večino teh skorajda ni znanstvenih dokazov,« komentira profesor Giesecke.

V medijih je bil najbolj odmeven model razširjanja covid-19 z Imperial Colleague-a, ki ga je upoštevala Velika Britanija. Izkazalo se je, da je avtor tega modela financiran direktno s strani Billa Gatesa. Profesor model opisuje z naslednjimi besedami:

»Dokument ni bil nikoli objavljen v znanstveni publikaciji. Ni strokovno pregledan, kar je merilo znanstvenega članka. To je samo interno oddelčno poročilo za Imperial Colleague. In to je fascinantno. Mislim, da noben drugo znanstven zapis ni imel takega učinka na svet, kot ta precej diskutabilna objava.« Objava Imperiala je 17. marca v prihodnjih mesecih napovedovala več kot 500.000 smrti v Veliki Britaniji in 2,2 milijona smrti v ZDA. Pomenljivo je, da je avtorja objave Imperiala financirala fundacija Billa Gatesa, ki je postal nestrokovni in neizvoljeni govorec pandemije.

Kar zadeva drastične ukrepe v drugih državah, ocenjuje, da se ni niče spraševal o tem, kako bo po njihovi razveljavitvi: »Ko sem pred šestimi tedni prvič slišal za različne radikalne ukrepe, ki so bili sprejeti, sem se vprašal, kako se bodo vrnili s takšnega stanja? Kdaj bodo spet odprli šole? Kakšen bi bil kriterij za odprtje šol? Je kater ob vodilnih politikov v Evropi razmišljal, kako bodo izpeljali vrnitev iz razmer, ki so jih uvedli? Mislim, da bi to lahko predstavljalo težavo tudi za Veliko Britanijo.« Njegovo mnenje je, da smo priča cunamiju, običajno dokaj blage bolezni, ki preplavila Evropo. Vsaka država se je odzvala po svoje. Ocenjuje, da bo ne glede na ukrepe na koncu majhna razlika, ker večina ljudi, ki jo bolezen dobi, sploh ne bo opazila, da so bili okuženi.«

»Česa se najbolj bojim? To so diktatorski trendi v Vzhodni Evropi. Da se je Orbán razglasil za diktatorja, ker ni nobenega končnega datuma. Mislim, da se podobno pojavlja tudi v drugih državah. Podobni trendi se lahko pojavilo tudi v bolj uveljavljenih demokracijah. Mislim, da so posledice od tega lahko velike.«

Profesor meni, da pandemska politika Velike Britanije glede karantene in drugih evropskih držav ne temelji na dokazih. Zagovarja, da so pravilni ukrepi zaščititi starejše in ranljive. Takšni ukrepi pomenijo imunost prebivalstva kot »stranski učinek«. Zanj je bil začetni odziv Velike Britanije pred »180-stopinjskim obratom« boljši kot sedanji. Še posebej je kritičen do članka Imperial College-a. Pravi, da še nikoli ni videl, da bi imel neobjavljen znanstveni članek tako velik vpliv na politiko. Sklepa, da so bile njegove napovedi preveč pesimistične. Takšni modeli so tako ali tako dvomljiva podlaga za javno politiko, je kritičen. Najbolj pa je udarna njegova izjava, da bodo rezultati spopadanja s covid-19 na koncu podobni za vse države, torej tudi tiste, ki niso uvedle karantene, socialnega distanciranja in izolacije. Vztraja, da covid-19 ni nevarna bolezen, saj ima nizko smrtnost. Najmanj 50 % prebivalstva Velike Britanije in Švedske je bolezen že imelo, meni profesor, kar naj bi bilo potrjeno, ko bo na voljo množično testiranje na protitelesa.