Zgrudil se je, ker ga je oškropila še topla kri dveh pravkar ustreljenih deklic. Ubijali so jih na tisoče in tisoče, ampak celo Himmler, nacistični klavec, je imel v Minsku trenutek šibkosti. Le kaj mu je bilo? Danes je za vse več mladih vse relativno. Nacisti ali partizani. Domobranci ali OF. Živ dolgčas!

Ne zanima jih, kako so se počutili najstniki, ki so stopali po svojih ravnokar ustreljenih sošolcih, ki so še ječali. Kaj so doživljali v zadnjih sekundah, ko se se goli ulegli na prav tako gole umirajoče. Potem jih je nacist ustrelil v tilnik. Bolj ali manj natančno. Nato je vse zasula zemlja, ki je od gnitja in razkrajanja eksplodirala še tedne kasneje. Tako so v Kijevu Einsatzgruppen umorile 33.771 ljudi. V 36 urah. Rasno čiščenje, nekateri niso bili primerni za ponemčevanje v Reichu.

Ker celo za SS čete takšnega načina ubijanja ni bilo ravno možno prenesti na daljši rok, se je Hydrich odločil, da bo določene družine natovoril na vlake in jih peljal v plinske celice. Med njimi tudi Slovence in Slovenke, da, tudi dojenčke. So v plinske celice šli pred izstradanjem ali mučenjem? Pred medicinskimi poizkusi pri zavesti ali kasneje? Različno. Za prenekateri sodobni um smo že rekli, preživeto, ta zgodovina.

Danes je namreč intelektualno sprejemljivo, da mladi in stari celo malce zlovoljno relativizirajo odpor proti nacizmu in sodelovanje z nacizmom. Saj razumete, te letnice, neki spomeniki, vse to teženje. Čista beda! Ne zanimajo naprednih več partizani in domobranci. To so kosti. Dajte mladim botoks in snapchat! Zraven primaknete še službo, ki omogoča plačilo kredita in interneta ter nekaj za pod zob. Še kakšna zabava, poceni letalska vozovnica in svet je lep. Ne zapletajmo si zabave z minulimi časi. Never ever. Delete pa to.

Če pomislim na naše prednike, ki so stradali do bolečin, pili umazane luže in prestali zverinska mučenja, da ne bi izdali tovarišev in družin v zanesljivo smrt nacistom in fašistom, ne občutim nič relativnega. Najprej gnus, potem bes, nato le racionalizacijo. Zgodovina se ponavlja. Zopet mladeniči, saj nič takega, kajne, nosijo znake množičnih pobojev na svojih bolj ali manj zavaljenih telesih. Tetovaža ali našitek, da se le vidi. Rasizem je postal del svobode govora.

Evropa še ni dobro zakopala zadnjih mrtvecev z Balkana, ko na Zahodu in Vzhodu zopet slišimo nezmotljive pozive h krvavemu nacionalizmu. Pošastne ideje nacizma in fašizma so preživele kot plesen, ki zopet širi svoj vonj smrti.

V nacizmu in fašizmu ni nič relativnega in nikoli ni bilo. Razlika med partizani in domobranci je razlika med tistimi, ki se upirajo rasizmu in načrtnemu izničenju, ter tistimi, ki s temi zločinskimi nameni sodelujejo.

Za vse ostalo je tu Kim Kardashian, če koga ta tema ne zanima.

Naj nikogar ne bo sram, če so bili njegovi predniki domobranci, tudi nekateri partizani so bili kriminalci in sadisti. Od tega se lahko naučimo le nekaj – da je to narobe. Nismo odgovorni za izbiro drugih, za svojo smo.

Exit Brexit

Na britanskem otoku so imeli pravkar referendum o tem, da zapuščajo Evropsko unijo. Ljudstvo motijo ekonomski in tudi drugi migranti, med drugim tudi ukazi »elit iz Bruslja«. Groteskno smešno je, da tako zločinski imperij, kot je britanski, ki se je zavlekel v vse civilizacije sveta, motijo prišleki. Bruselj je res birokratska pijavka in Evropska unija še en sadomazohističen pakt, ki utrjuje »veličino« Zahoda. Medtem vzhodne države, kot psihotične najstnice na kolenih prosijo za pohvale in točke, ko jim zahodne pokroviteljsko in zlobno venomer zatrjujejo, da nikoli ne bodo čisto zares dovolj dobre za ta torzo njihove visoke družbe. Patetično zgrešeno. Za Veliko Britanijo je bistveno vprašanje, zakaj najprej ne odpravijo fevdalizma in aristokratske zalege, ki sesa državo, zato, da ti lahko hranijo svoje deformirane »rasne« psičke s pečenkami. Z naslado jih nato opazujejo, kako raztrgajo lisico, za njihovo nadvse elegantno zabavo.

Bruselj je poletna driska v primerjavi s tumorjem izrojenega plemstva. Sicer pa, mislite, da v kraljevini Veliki Britaniji vlada volja ljudstva? To bomo šele videli, menijo številni komentarji.

Prav ob stresanju nejevolje nad vzhodnoevropskimi migranti sem prebrala zanimiv podatek – svetla zvezda britanskega vojnega letalstva RAF v 2. svetovni vojni je bil Čeh Josef František. Fotografiran je v vojaški uniformi, na kateri piše Poljska. Kaj je bolj evropskega kot to?

Je mlad fant junaško (!) umrl zato, da lahko razvratno plemstvo sodobne Britanije na zabave hodi s kljukastim križem morilcev Evrope? Vas bo branil vaš princ Harry, Dear Sir, Madam?

Naša skupna Evropa naj temelji na spoštovanju, enakosti in zavračanju rasizma ter fevdalističnih in imperialističnih zatiranj. Drugače je bolje, če je ni.

John Pilinger, ki podpira Brexit, je zapisal, da je prav na dan britanskega glasovanja Vladimir Putin ob obletnici nacističnega napada na Sovjetsko zvezo, nedavne poteze NATA, ki se jim klanja večina EU, označil za največjo vojaško grožnjo Rusiji po 2. svetovni vojni.

Če se bo Evropska unija še naprej vezala na brutalne ameriške in zahodnoevropske invazije, ki se nevarno bližajo megalomanskim idejam Reicha, s tem dokazuje, da je pozabila na 27 milijonov ljudi, padlih v Sovjetski zvezi v boju proti nacizmu.

V njihovi smrti ni nič relativnega in načrtni pozabi še manj.