Kakšni so koraki h genocidu?
»Kdorkoli vas lahko prepriča v nesmisle, vas lahko prepriča, da storite grozodejstva.« Voltaire
Spodnji tekst je skrajšan opis nastanka vseh do zdaj znanih genocidov.
Avtor: dr. Gregory H. Stanton
Genocid je proces, ki se razvije v desetih fazah, ki so predvidljive, a ne neizbežne. Na vsaki stopnji genocid lahko preprečijo preventivni ukrepi. Postopek ni linearen. Faze se lahko pojavijo hkrati. Logično je, da morajo biti pred poznejšimi stopnjami predhodne faze. Toda vse faze delujejo ves čas postopka.
1. DELITEV: Vse kulture imajo kategorije, ki ljudi ločujejo na »nas in njih« po narodnosti, rasi, veri, narodnosti ali prepričanju.
2. OZNAČITEV: Ločenim skupinam podelijo imena ali druge oznake. Razvrstitev in simbolizacija sta splošno človeški in nista nujno posledica genocida, če ne vodita do razčlovečenja. V kombinaciji s sovraštvom lahko pripadniki določenih skupin druge prisilijo v uporabo simbolov: rumeno zvezdo za Jude pod nacistično vladavino, modro ruto za ljudi iz vzhodnega območja v Kambodži kmerskih kmerjev.
3. DISKRIMINACIJA: Prevladujoča skupina uporablja zakone, običaje in politično moč, da zanika pravice drugih skupin. Nemočni skupini morda ne bodo priznane polne državljanske pravice, volilne pravice ali celo državljanstvo. Prevladujočo skupino vodi izključujoča ideologija, ki manj močnim skupinam odvzame pravice. Ideologija zagovarja monopolizacijo ali širitev moči s strani prevladujoče skupine. Uzakoni viktimizacijo šibkejših skupin. Zagovorniki izključujočih ideologij so pogosto karizmatični in privlačijo podporo množic. Nürnberški zakoni iz leta 1935 v nacistični Nemčiji so Judom odvzeli nemško državljanstvo, vlada in univerze pa so jim prepovedale zaposlitev.
4. RAZČLOVEČENJE: Ena skupina zanika človečnost druge skupine. Člani druge skupine so izenačeni z živalmi, škodljivci, žuželkami ali boleznimi. Dehumanizacija premaga običajni človeški odpor proti ubijanju. Na tej stopnji se propaganda sovraštva v medijih uporablja za blatenje skupine žrtev. Večinsko skupino učijo, da drugo skupino obravnava kot manjvrednega človeka in kot tujek v lastni družbi. Prepričujejo javnost, da »nam je boljše brez njih.« Nemočna skupina se lahko tako poistoveti s sovraštvom, usmerjenim vanjo, da dejansko prejmejo številke in ne imena, kot so bili Judje v taboriščih smrti.
5. ORGANIZACIJA: Genocid vedno organizira država, po navadi z različnimi skupinami, da si s tem zagotovi zanikanje lastne odgovornosti. Države izvajajo vohunjenje, aretacijo, mučenje in ubijanje ljudi, osumljenih nasprotovanja političnim voditeljem.
6. POLARIZACIJA: Motivacija za razdelitev javnosti še širi prek množičnih medijev. Zakoni lahko prepovedujejo medsebojne poroke ali socialne stike. Utišajo se zmerni glasovi v javnosti. Zmerni so najbolj sposobni ustaviti genocid, zato so prvi aretirani in ubiti. Voditelji v osovraženih skupinah so naslednji, ki jih aretirajo in ubijejo. Prevladujoča skupina sprejema zakone ali uredbe o izrednih razmerah, ki jim podeljujejo popolno moč nad ciljno skupino. Zakoni rušijo temeljne državljanske pravice in svoboščine.
7. PRIPRAVA: Narejeni so načrti za genocidne poboje. Voditelji skupin ali storilcev načrtujejo »končno rešitev« za judovsko, armensko, tutsijsko ali drugo skupino. Pogosto uporabljajo olepšave za prikrivanje svojih namenov, na primer »očiščenje« ali »protiterorizem«. Prebivalstvo indoktrinirajo s strahom pred skupino žrtev. Voditelji pogosto trdijo, da »če jih ne bomo ubili, bodo oni ubili nas«, predstavljajo genocid kot samoobrambo. Dejanja genocida se prikažejo kot upor, če traja oborožen spopad ali državljanska vojna. Naglo narašča napeta retorika in propaganda sovraštva s ciljem ustvariti strah pred drugo skupino. Politični procesi, kot so mirovni sporazumi, ki ogrožajo popolno prevlado genocidne skupine ali bližajoče se volitve, lahko dejansko sprožijo genocid.
8. PREGON: Žrtve ozačijo in ločijo zaradi njihove etnične ali verske identitete. Sestavljeni so seznami poboja. Pri genocidu, ki ga sponzorira država, so lahko člani skupin žrtev prisiljeni nositi identifikacijske simbole. Njihova lastnina je pogosto odvzeta. Včasih so celo zaprti v geto, deportirani v koncentracijska taborišča, ali zaprti v regijo, ki jo je prizadela lakota, in stradajo. Namenoma so prikrajšani za vire, kot sta voda ali hrana, da bi jih počasi uničili. Izvajajo se programi za preprečevanje rojstva s prisilno sterilizacijo ali splavom. Otroci so prisilno odvzeti staršem. Osnovne človekove pravice skupine žrtev se sistematično kršijo z izvensodnimi poboji, mučenjem in prisilnim razseljevanjem. Začnejo se genocidni poboji.
9. IZTREBLJANJE: Iztrebljanje se začne in hitro postane množično pobijanje, pravno imenovano »genocid«. To je »iztrebljanje«, ker storilci ne verjamejo, da so njihove žrtve ljudje. Dejanja genocida dokazujejo, kako razčlovečene so postale žrtve. Mrtva telesa so razstavljena; posilstvo se uporablja kot orodje vojne za gensko spreminjanje in izkoreninjenje druge skupine. Uničenje kulturnih in verskih simbolov se uporablja za izničenje obstoja skupine iz zgodovine. Obdobje »totalne vojne« se je začelo v drugi svetovni vojni. Z bombardiranjem civilistov ni razlikovalo vojske od civilistov. Državljanske vojne, ki so izbruhnile po koncu hladne vojne, prav tako niso razlikovale med civilisti in borci. Posledica so razširjeni vojni zločini. Množična posilstva žensk in deklet so postala značilnost vseh sodobnih genocidov. V nekaterih genocidih so umorjeni vsi moški ene generacije.
10. ZANIKANJE je zadnja faza, ki traja ves čas in vedno sledi genocidu. Je eden najzanesljivejših kazalcev nadaljnjih genocidnih pobojev. Storilci genocida izkopljejo množične grobnice, zažgejo trupla, poskušajo prikriti dokaze in ustrahovati priče. Zanikajo, da so storili kakršna koli kazniva dejanja, in za to, kar se je zgodilo, pogosto krivijo žrtve. Blokirajo preiskave zločinov in vladajo še naprej, dokler ne pobegnejo iz oblasti v izgnanstvo. Tam ostanejo nekaznovani.
Hvaležni za vsak evro podpore neodvisnemu mediju na PAYPAL (na koncu strani) ali TRR SI56 0310 0100 3585 477, Kristjan Vidner, Ob Mejašu 3, 1000 Ljubljana.
