Iz Sirije: »Ubiti smo dvakrat - z raketami in mediji«
Intervju s sirsko komentatorko Afro Dagher, ki v svoji domovini spremlja vojaške spopade, se sooča s smrtjo bližnjih in skuša javnost obveščati o dogajanju. V stiku je z različnimi neodvisnimi novinarji in poročevalci.
Priča smo dolgi in brutalni vojni v Siriji. Če smo iskreni, večina ne ve, kje je Slovenija, podobno bi lahko veljalo za Sirijo pred vojno. Živeli ste s svojimi socialnimi in političnimi težavami in cilji. So bili kakšni znaki, da se bo začela vojna?
Držalo bo, da Sirija pred vojno ni bila med najbolj prepoznavnimi državami. To vem iz lastne izkušnje. Junija 2006 je Izrael napadel predmestje Libanona Al Dahieh. Večina medijev je napad pripisala Hezbolahu. Izraelske rakete so uničile bivalno naselje in bilo je veliko civilnih žrtev, o katerih večina medijev ni poročala. Zato sem stekla v bližnji lokal z internetom in hitela po spletu osveščati ljudi o dogodku. Vprašali so me, od kod prihajam. Napisala sem, da sem iz Sirije. Jasno je bilo, da ne vedo, kje je to. Seveda je zame Sirija zelo pomembna država v srcu arabskega sveta. Država je prav gotovo znana vsem voditeljem zahodnih držav. Zato je Sirija tudi napadena s strani sionističnega imperializma, projekta ZDA in Izraela ter njunih zaveznikov, ki si prizadevajo za novi svetovni red.
Načrt zanj je predstavila že Condolezza Rice, ki je vodila projekt Novega Bližnjega vzhoda s tako imenovanim ustvarjalnim kaosom, ki se je začel v Egiptu in Libiji. Gre za obširni načrt agresije proti omenjenim državam, ki je bil očiten že v času napada na Irak. Leta 2003 so ga napadli na podlagi »orožja za množično uničevanje«. Zdaj vsi vemo, da je bila to popolna laž. Enako je v primeru Sirije. V javnosti podpihujejo utemeljenost vojne.
Težava vojne v Siriji so tudi mediji. Primer tega je že banalen članek v reviji Vogue, prvo damo Sirije Asmo Asad najprej opisal kot »puščavsko vrtnico« in kmalu zatem kot »soprogo brutalnega diktatorja«.
Pred vojno mediji niso bili izrazito sovražni do Sirije. Očitno uredniki medijev še niso prejeli ukaza, da morajo našo državo demonizirati. Bili so celo naklonjeni mlademu predsedniku Bašarju Asadu in njegovi soprogi, ki sta se oba šolala v Angliji. Asad si je vse od nastopa na oblast prizadeval, da se Sirija razvija v posvetno smer in posodobi način življenja. Takšen pristop se je odrazil v napredku medicine, informatike in ekonomije. Sirija je tako postajala zanimiva država Bližnjega vzhoda brez mednarodnih dolgov. Očitno to ni ustrezalo zahodnim silam, ki so se odločile rušiti neodvisen razvoj države. Začele so načrtno povzročati kaos kot slabo prikrito menjavo režima. S tem namenom so v Sirijo poslale različne plačane borce.
Kljub napadom na Asmo Asad, jo Sirci še vedno spoštujemo, ker se zavzema za napredek družbe. Dejavna je na področju izobraževanja, ustanovila pa je tudi Center za avtistične otroke. Njeno delo in videz sta v ostrem nasprotju z življenjem žensk v Savdski Arabiji, ki do lani niso smele niti voziti avtomobila. Poleg vsega zatiranja, ki so ga deležne. Kljub temu je Savdska Arabija spoštovana kot zaveznica zahodnih sil.
V videu, ki ste ga objavili, opozarjate na nekatere podobe, ki zavajajo javnost. Predvsem se uporabljajo otroci, ki naj bi bili dokaz, da sirska oblast pobija svoje prebivalce. Kdo želi ustvariti zmedo?
Najprej pomislim na svoje izobraževanje v Siriji. Učili so nas, da je trpljenje vsakega človeka tudi naše. Spomnim se podob trpečih otrok pod izraelsko okupacijo ali zapornikov v Abu Ghraibu. Na žalost smo zdaj na takšnih fotografijah Sirci. Veliko podob, ki prihaja iz Sirije, je popolnoma konstruiranih in lažnih. Njihov namen je zavajanje mednarodne javnosti z namenom podpihovanja nadaljnje vojne v Siriji. Pravzaprav smo v Siriji ubiti dvakrat. Najprej s strani tako imenovanih »zmernih upornikov«, ki so opremljeni z zelo sodobnim orožjem. Si predstavljate, da vas v vaši deželi napadajo takšni uporniki? Na njihovih raketah pišejo grozljiva sporočila, da kdor se ne bo podredil njihovi vahabitski veri ali ostal zvest domovini, bo usmrčen.
Kakšni »borci za svobodo« ubijejo vse, ki se ne strinjajo z njimi? Kljub temu govorijo o svobodi! Drugič nas ubijajo zahodni zavezniki s pomočjo večine medijev. Poleg tega so v zločine vpletene še tako imenovane humanitarne organizacije, kot so Bele čelade in Sirsko-ameriško zdravniško društvo (SAMS), ki so povezani z Al Kaido in Al Nusro. Takšni »borci za svobodo« so tudi vir informacij za večino medijev. Ob tem, da sebe predstavljajo kot žrtve režima. Resnične žrtve so prezrte s strani zahodnih medijev, ki obtožujejo Sirsko vojsko, čeprav nas varuje pred ameriškimi plačanci, ki rušijo našo državo.
Konstrukt medijev so tudi »zmerni uporniki« v Siriji, ki naj bi se borili proti Islamski državi, Al Kaidi in Sirski vojski. Številni neodvisni novinarji so zbrali dokaze, da »zmerni uporniki« ne obstajajo. Temveč gre za skupine, ki sodelujejo z zahodnimi zavezniki pri uničenju Sirije in njene vlade. Podobno kot v Iraku in Libiji. Kako bi vi opisali »zmerne upornike«?
Izraz »zmerni uporniki« je nastal leta 2011. V tem času v Siriji ni bilo ISISa in Al Kaide. Slogan teh »zmernih upornikov« je bil: »Kristjane bomo poslali v Bejrut, alavite pa v grobove!« Njihova grožnja se je uresničila, del Sirije je razseljen, drugi pa deležen sistematičnega pobijanja. Kljub temu zahodni mediji podpirajo takšne upornike kot »zmerne«. Ko so ugotovili, da ta manipulacija ni uspela, so spremenili taktiko. Od takrat je v Siriji ISIS. Gre za isto vahabitsko skupino, le z drugim imenom. Vozijo se v istih toyotinih vozlih! V Siriji podpiramo svojo Sirsko arabsko armado, ki je ne sestavljajo plačanci, temveč sinovi in očetje iz sirskih družin. Jasno je vidno že v njihovem videzu, da niso naklonjeni vahabizmu. So izobraženi in pripravljeni braniti svoje družine. Različne frakcije upornikov Džaiš Al Islam ali Ahrar Al Šam so prav tako teroristične skupine, ki jih podpirajo zahodne sile.
Opozorili ste, da tudi nekateri vojaški plačanci prihajajo v Evropo kot begunci. Lahko razložite? Kot vemo, je veliko beguncev prišlo iz Sirije.
Odgovor je večplasten. Najprej vemo, da je Zahod želel begunce uporabiti kot vzvod za spremembo režima. Trdili so namreč, da Sirci bežijo pred lastno vlado. Ampak kot vemo, niso vsi begunci v Evropi iz Sirije. Nekatere begunce iz Afrike so vaši mediji predstavili kot Sirce. V tem smislu je svojo vlogo odigrala tudi Turčija, ki izpušča begunce s svojega ozemlja v Evropo. Številni begunci v Turčiji so bili tudi napeljani, da se se bojujejo proti svojim ljudem. Nekateri tuji plačanci, ki so bili poslani v Idlib iz nedavno osvobojenih predelov kot Alepo, želijo zapustiti Sirijo, da se vrnejo v svoje domovine preko Turčije. Seveda niso vsi begunci teroristi. Številni ljudje bežijo pred vojno v Siriji. Največji val je bil leta 2013, ko je Obama napovedoval bombardiranje Sirije zaradi »kemičnega napada«. Veliko jih je zbežalo tudi zaradi sankcij proti Siriji, ki imajo uničujoče posledice na življenje v državi. Ob tem ne moremo zanikati, da niso v Evropi pripadniki tako imenovane Svobodne sirske vojske (FSA). Lahko so uporabljeni kot teroristične celice. Njihova zastava je teroristična in ne predstavlja Sirske arabske republike. Dolžnost vsake države je, da preveri ozadje beguncev, ki jih sprejema. Pomembno je, da ločimo med tistimi, ki so privrženi radikalnim ideologijam, in tistimi Sirci, ki bežijo pred vojno v želji po boljšem življenju.
Z geostrateškega vidika se zdi Sirija že ena žrtev imperialističnega grabeža ozemlja in nafte. Kaj si želite v Siriji, poleg miru?
Sirija je bila civilizacija, še preden je nastala država. Citiram našega diplomata dr. Bašarja Al Džafarija. Sirija ima pomembno vlogo v Mediteranu, je most med Evropo in Bližnjim vzhodom za plin in nafto. Imamo tudi svoja naravna bogastva. Mejimo na Irak in Libanon, imamo pa tudi bližino Irana, te države so naši zaveznice. Borili se bomo do konca, da Sirija ostane naš dom in da ne izginejo vsi njeni prvotni prebivalci.
Kakšne je vaše sporočilo za politike v Evropi?
Moje sporočilo je: DOVOLJ VOJNE! Poleg tega ni vam treba govoriti v imenu Sircev. Lahko govorimo sami zase. Nehajte zavajati ljudi in zagovarjati vojno. Davki, ki jih plačujejo vaši ljudje za krvave vojne na Bližnjem vzhodu, naj se uporabijo v miroljubne namene.