»Ne grem tako daleč, da bi mislil, da so edini dobri Indijci mrtvi Indijanci, ampak verjamem, da jih je takšnih devet od desetih in ne bi rad preveč natančno spraševal o primeru desetega.« Ameriški predsednik Roosevelt v govoru leta 1886.

Zapis dr. Žige Turka, slovenskega profesorja ter nekdanjega generalnega sekretarja Skupine za razmislek o prihodnosti EU, na družbenem omrežju, razkriva gnilobo in povzpetništvo postsocialistične Slovenije. Dr. Turk je bil tudi minister za znanost in kulturo. S svojim zapisom je prezrl, da je bila zasedba staroselskega ozemlja vojaška in ne kulturna. Pokol in razselitev staroselskih ljudstev ni »izpodrivanje«, ampak genocid. Eden največjih genocidov, kar jih pomni zgodovina.

»Prišel sem, da ubijam Indijance in verjamem, da je pravilno in častno uporabljati kakršna koli sredstva pod božjim nebom za ubijanje Indijancev.« Polkovnik John Chivington, ki je med vojno v Koloradu vodil pokol v Sand Creeku.

O strahotah nad staroselci so napisane številne študije. Pričavanj in dokazov, kako se je ameriška vojska vedla do domačinov, je dovolj. Leta 1864 je bila poglavarju Black Kettlu obljubljena mirovna konferenca v utrdbi Lyon. Nato pa je 700 vojakov napadlo 200 staroselcev. Dve tretjini ujetih sta bili ženske in majhni otroci. Priče so videle, kako so vojaki sekali dele teles staroselcev, ki so jih odnesli s seboj kot »trofeje«. Ameriški predsednik Roosevelt je to komentiral kot »pravično in koristno dejanje«.

V Ameriki so staroselci še vedno v rezervatih, še vedno odvzemajo otroke staroselcem in še vedno staroselci nimajo pravic in še vedno se nogometni klub v ZDA imenuje »rdečekožci«.

Kakor je zapisal zgodovinar Brendan Lindsay z Univerze v Kaliforniji, so v drugi polovici devetnajstega stoletja evropski priseljenci izvedli množični genocid nad domorodnim prebivalstvom, pri čemer so si s postopki in mehanizmi demokracije prisvojili ozemlje in vse naravne vire za svoje zasebne interese. Umori, posilstva in zasužnjevanje na tisoče domorodcev so bili legitimizirani. Genocid je uspel zaradi organizirane in brutalno učinkovite serije peticij, referendumov, sestankov in glasov na vseh ravneh vlade. Carey McWilliam, borec za pravice zatiranih v ZDA, je opisal načrtno uničenje staroselskega prebivalstva s strani misijonarjev kot nacistična taborišča. Gre za dokumentirane zgodovinske dogodke »sposobnejše« kulture. Morilsko suženjstvo Afričanov, ki so gradili in obdelovali polja v ZDA je dodatno srhljivo poglavje »sposobnejše kulture«. V prav tej »sposobnejši kulturi« ameriški upokojenci živijo v avtodomih in delajo za korporacije, kot je Amazon. Njihovo vprašanje je: »Ali zobna proteza ali dovolj hrane? Ali zdravila ali bencin?« Tako se je »sposobnejša« kultura razmahnila na ameriških tleh. Enako »sposobno« ameriška vojska uniči in kolje, kjer le lahko, od Vietnama in Severne Koreje do Iraka in Libije. O rimskega imperija so so ostale cest, latinska slovnica in kopališča. Za ameriško vojsko pa poblazneli ekstremisti in trgovci z drogo in orožjem.

Zapis dr. Žige Turka zveni kot prilizovanje slovenskega »Indijančka« političnim vladarjem, ki imajo Slovenijo tako ali tako za manj vredno sebi in svoji »vzvišeni demokraciji«. Ni pomota, da še vedno prav ameriška politika povzroča, da številni narodi bežijo iz svojih porušenih domov in uničenih kultur. V zameno se jim ponuja demokratično suženjstvo v Evropi.

Z drugimi besedami dr. Turk dejansko ne ve, da smo Slovenci in Slovenke za imperialistične vladarje Evrope in ZDA »Indijanci«. Nekaj, kar je treba izkoristiti, ponižati in uporabiti kot statiste v njihovi »sposobni kulturi«.

Odziv prof. dr. Žiga Turk:

Veseli me, da je moj tvit sprožil nekatere kritične razmisleke. Bojim pa se, da me je avtor narobe razumel. V kontekstu razprave, da migracije spreminjajo svet na boljše, sem želel pokazati, na kakšen način se to dogaja. Navedel sem očitno dejstvo, da nezaželena migracija lahko uspe samo, če je prišlek sposobnejši od staroselca. Sposobnost izkaže ravno s tem, da ga ni mogoče pregnati. Navedel sem primer, kjer se je prav to zgodilo. Nisem se opredeljeval do tega ali je to prav ali narobe, dobro ali slabo. Kdor je razumel, da odobravam genocid nad Indijanci, je v velikanski zmoti.