Svet na robu prehranske krize zaradi karantene

Pripravil: Janez Ferkov

Svet je na robu hude lakote, opozarja Organizacija združenih narodov, ki je vlade po celem svetu pozvala, naj v izogib katastrofi hitro ukrepajo, piše The Guardian.

Nujno je potrebna boljša socialna zaščita revnih, saj lahko recesija, ki prihaja po razlgašeni pandemiji, najbolj ogroženim onemogoči dostop do osnovnih živil, je v začetku meseca povedal generalni sekretar OZN António Guterres.

»Če ne bomo ukrepali takoj, je vse bolj jasno, da bo prišlo do svetovne prehranske krize, ki bi lahko dolgoročno vplivala na stotine milijonov otrok in odraslih,« je povedal.

Čeprav kmetijskih pridelkov ne primanjkuje in prepoved in uvoza in izvoza ni tako močno prizadela oskrbe s hrano, najhujših vplivov pandemije in posledične recesije še nismo občutili. Guterres je opozoril: »Tudi v državah z obilico hrane obstaja nevarnost motenj v verigi preskrbe s hrano.« Do 50 milijonov ljudi lahko zaradi karantene še letos pade v izjemno revščino, vendar bodo dolgoročni učinki še slabši.

Guterres je pripravil tritočkovni načrt za izboljšavo šibkih prehranskih sistemov po svetu za preprečitev nadaljnje škode. Te točke so: usmeriti pomoč v najbolj prizadete regije, z namenom preprečitve takojšnje katastrofe, in da naj državne vlade prednostno obravnavajo verige preskrbe s hrano; okrepiti socialno zaščito, tako da bodo otroci, nosečnice in doječe ženske ter druge ogrožene skupine - vključno z otroki, ki ne prejemajo šolskih obrokov med zaprtjem šol - deležni ustrezne prehrane; in vlaganje v prihodnost s pospešitvijo okrevanja po pandemiji, ki daje prednost zdravim in trajnostnim prehranskim sistemom.

Maximo Torero, glavni ekonomist Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo, je povedal, da so svetovni prehranski sistemi ogroženi kot še nikoli, saj je pandemija in karantena ovirala ljudi, pri žetvah in trgatvah in kupovanju ter prodajanju hrane. »Moramo biti previdni,« je komentiral. »Gre za zelo drugačno prehransko krizo od tistih, ki jih poznamo.«

Po poročilu OZN o vplivu covid-19 na varnost preskrbe s hrano in prehrano, so letine zdrave, zaloge osnovnih izdelkov, kot so žita, pa so obilne. Toda večina ljudi hrano dobi iz lokalnih trgovin, ki pa so izpostavljene motnjam zaradi karanten.

Vse večja brezposelnost in izguba dohodka, povezanih s karanteno, prizadetim ljudem tudi otežujeta dostop do hrane. Čeprav svetovni trgi ostajajo nespremenjeni, je cena osnovnih živil v nekaterih državah začela naraščati.

Karantene upočasnjujejo žetve in trgatve, milijoni sezonskih delavcev pa ne pridejo do dela. Količina živilskih odpadkov je odvratna, saj so kmetje prisiljeni zavreči pokvarljive izdelke zaradi težav v dobavni verigi, mesne obrate pa so morali v nekaterih državah okrniti ali zapreti. Samo v ZDA se je na zavod za brezposelne prijavilo 46 milijonov ljudi. Junija 2020 kar 30 % ljudi v ZDA tudi ni zmoglo plačati obroka stanovanjskega kredita.

Po podatkih OZN je, že pred karanteno, svetovni prehranski sistem na številnih območjih močno skrhan. Poročilo kot težave navaja oborožene konflikte, naravne katastrofe, podnebno krizo in pojav škodljivcev ter rastlinske in živalske bolezni. Seveda se izogibajo omenjanja obstoječe strukture svetovnega prehranskega sistema, kajti kapitalizem proizvaja lakoto v izobilju.

Strokovnjaki so opozorili, da bi dodatni vpliv krize koronavirusa in karantene ter posledična recesija lahko na milijone ljudi pahnila v hudo lakoto.

»Kriza Covid-19 nas napada z vseh strani,« meni Agnes Kalibata, posebna odposlanka generalnega sekretarja OZN. »Razkrila je nevarne pomanjkljivosti v naših prehranskih sistemih, ki ogrožajo življenja in vire preživetja ljudi po vsem svetu in več kot milijardo ljudi, ki imajo službe v živilski in prehranski industriji.«

Opozorila je tudi na Latinsko Ameriko in Karibe, kjer že tretjina prebivalstva živi v prehranski negotovosti in kjer Brazilija hitro postaja žarišče koronavirusa. »Pandemija je v celotni regiji oslabila gospodarstvo in prekinila dobavne verige, kar je vodilo do rasti cen hrane,« je opozorila.

Pandemija lahko ogrozi napredek, dosežen v zadnjih desetletjih pri odpravitvi revščine in izboljšanju njihovega dostopa do zdrave hrane, so ugotovili v OZN.