Slovenija talka živinorejcev?

»S čim Sindikat kmetov drži v šahu celo državo?«, javno sprašuje dolgoletna aktivistka na področju zaščite živali Jadranka Juras. Zakaj vlada ignorira slovensko javnost in 13.000 podpisov proti streljanju živali?

Na družbenih omrežjih so se javili kmetje, ki imajo postavljene ograje in pastirske pse in zatrjujejo, da nimajo težav z napadi živali iz gozda. Kako to, da vlada pristaja na izsiljevanje peščice, ki ni naredila vsega, da zaščiti živali, s katerimi trguje? V Sindikatu kmetov celo nasprotujejo ogradam! V Sindikatu kmetov trdijo, da je zaradi živali iz gozda nižja njihova kakovost življenja in hočejo zato celo davčne olajšave. Izjave Sindikata kmetov so ponižujoče, glede na to, da imamo s strupi okužena mesta in povečana rakava obolenja v številnih krajih Slovenije, ki nimajo nobenih olajšav. Kako malo se Sindikata kmetov dotakne trpljenje ljudi drugje? Koliko je nižja naša kakovost življenja, ko prenašamo smrdljivo z antibiotiki okuženo gnojnico in škropljenje s pesticidi?

Jadranka Juras politiki naslavlja še naslednja vprašanja: »Se zavedate, da tudi drugi volivci in volivke spremljamo vaše popolnoma neracionalno vedenje teh nekaj zadnjih mesecev?«
»Seveda ste s tem 13.000 Slovencem in Slovenkam povedali, kaj si mislite o njihovih glasovih in zato ste jih tudi zapravili.«

Javnost čaka, da se bo Sindikat kmetov začel zavedati, da je njihovo pretirano zavzemanje za poboj volkov in medvedov nasilna javna predstava, ki prikriva resnične potrebe Slovenije.

Kdaj se je Sindikat kmetov odločno zavzemal za to, da slovenske šole, vrtci, bolnišnice in domovi za starejše kupujejo predvsem lokalno pridelano ekološko hrano?

Kdaj je Sindikat kmetov ostro protestiral zaradi krutega prevoza živali v Sloveniji?

Kdaj se je Sindikat kmetov tako ognjevito boril kot se za streljanje volkov, da se v Sloveniji prepove uporaba rakotvornega glifosata?

Kdaj je Sindikat kmetov udarno zahteval ohranitev slovenskih avtohtonih sort pridelkov in semen, ki so temelj naše prehrane?

Slovenci in Slovenke smo v večini kmetje. Če ne v tej pa nekaj generacij nazaj. Plemstvo in meščanstvo pri nas je bilo maloštevilno. Večina od nas pozna grablje, motiko in sekiro ter obdelovanje zemlje. Spoštujemo in cenimo vsako domače jabolko in doma spečen kruh. Nismo od včeraj. Izsiljevanje cele države zaradi volkov in medvedov ter tistih nekaj ovac presega vse meje razumnega. Javnost takšnega izsiljevanja živinorejcev ne bo pozabila še manj pa dopustila, da se sindikat kmetov izživlja nad celo državo, medtem, ko pozablja na svoje zveste odjemalce – kupce.

Besede Jadranke Juras ob tem so na mestu: »Slovenija, moja dežela, kaj se dogaja s tabo? Si čisto izgubila kompas?«

In končno, kako lahko kmetje, tožijo državo za »duševno škodo cele družine«, ker je volk napadel ovce, sami pa služijo na račun njihovega ubijanja.

Vse ima svoje meje – tudi toleranca do Sindikata kmetov, ki je bil do zdaj vselej tiho, ko bi se morali postaviti za pravice živali in kupcev.

Za vašo spalnico in kakovost bivanja - obiščite ZELENO TRGOVINO.