V svojem odnosu do bitij so vsi ljudje nacisti. Ljudje zelo jasno razumejo zatiranje, če so sami žrtve. Če je obratno, povzročajo žrtve brez pomisleka. Isaac Bashevis Singer

»V preteklosti sem bil lovec. In še pred letom dni nisem imel posebnega zanimanja za tetovaže,« je na Konferenci za pravice živali v Luksemburgu povedal Alfredo Meschi. V ušesu ima velik kos rumene plastike, oznako, ki jo rutinsko porinejo v ušesa vsaki rejni živali, da so označene kot imetje in številka. Čeprav so živa bitja, nimajo pravice do bližine s svojimi mladiči, dotika z zemljo in soncem. Milijarde živali so mučene in ubite, v času, v katerem živimo. Zato ima italijanski aktivist, vegan, in anarhist na svojem telesu 40.000 tetovaž – število živali, ki jih ljudje ubijemo vsako sekundo! Srečanje z njim lahko spremeni pogled na svet. Ne zaradi njegovega predavanja, zato, ker živi, kar govori. Pooseblja to, v kar verjame. Njegovo življenje je v celoti predano tistim, ki trpijo in umirajo zaradi našega pohlepa in nadutosti.

Omenili ste, da ste ravnokar imeli dogodek v Rimu?

Šlo je za izredno zanimivo izkušnjo v muzeju, ki je posvečen sodobni in ulični umetnosti. Bil je voden ogled, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Kljub temu je bila prisotna žalost. Muzej MAAM, kjer je potekal dogodek, je nekdanja prašičja klavnica. Še vedno je možno videti opremo, ki kaže, kaj so počeli živalim.

Pred kratkim sem dobila vprašanje, ali je svet brez klavnic možen? Vse, kar sem lahko odgovorila, je, da so sanje dovoljenje. Kakšen je vaš odgovor?

Obstaja nekaj namigov, da bi politične smernice lahko šle v tej smeri. Ne zato, ker bi politika postala bolj etična, temveč zaradi ekonomskih in ekoloških razlogov. Hranjenje ljudi z mesom, ribami in mlekom je postalo nevzdržno, fizično ne bo več mogoče. Ker si bogati in revni ljudje delimo isti planet, obstaja možnost, da se storijo koraki k veganstvu. Seveda to ne bo nikakršna zmaga. V gibanju antispecizma si prizadevamo za odpravo nasilja, zatiranja in revščine. Kar ne vključuje le nečloveške živali, ampak tudi ljudi. Tudi jaz imam sanje, uresničujemo jih predolgo.

Revščina je celostno nasilje. Ljudje pravzaprav pogosto delimo usodo z živalmi. Ob tem pa pozabljamo, da je vojaška industrija tista, ki je največja onesnaževalka na Zemlji. Industrija orožja in politika sta povezani. Ali v Italiji kakšna stranka podpira veganstvo?

Na žalost, da. Zato politične vpletenosti ne štejem kot najbolj ključno. Ljudje smo tisti, ki moramo dvigniti svojo zavest. Politična stranka, ki v Italiji podpira veganstvo, je povezana z Berlusconijem. Po vsej Evropi se dogaja, da skrajno desničarske stranke podpirajo zaščito živali. Na drugi strani pa menijo, da so “živali” geji, črnici in priseljenci. Torej, trdijo, da ščitijo živali, na drugi strain pa kršijo človekove pravice. To mi ni preveč všeč, se razume.

Veganstva se drži oznaka, da je “nasilno”, kar je svojevrsten paradoks. Vi želite s svojim projektom X predvsem vzpostaviti dialog o tem, kako grozljivo ravnamo z nečloveškimi živalmi.

Vsak dan kamorkoli grem, me ljudje sprašujejo o pomeni mojih tetovaž. Ko sem potoval iz Rima na vlaku, so me nenehno spraševali. Devet od desetih ljudi, ki jih srečam ima iskreno zanimanje in so ob pogovoru ganjeni. Nekateri se z mano ne strinjajo, vendar so odprti in prijazni, naš dialog je spoštljiv. Na spletu je povsem drugače, ljudje se skrivajo za anonimnostjo in pišejo žaljive komentarje. Seveda to zame ni pomembno in se ne odzivam. Ob tem imam na spletu tudi veliko podpore s celega sveta. Številni se odločijo, da se pridružijo projektu X s tem, da si omislijo tetovažo enega ali več znakov X z vegansko bravo. Nekateri zaradi projekta X postanejo vegani. To je cilj in upanje mojega projekta.

Je to zato, ker so ljudje ganjeni zaradi vašega osebnega žrtvovanja pri projektu X?

Morda žrtvovanja, ampak mislim, da prepoznajo bolj mojo predanost kot žrtvovanje. Moja predanost temu je 24 ur na dan 7 dni v tednu. Moramo biti kot partizani. Niso se borili proti nacistom in fašistom le konec tedna ali kadar je bilo lepo vreme. Borili so se ves čas. Kar se dogaja živalim, je podobno vojni in mi se borimo proti temu. Pravzaprav gre za večjo vojno kot proti nacizmu. V Luxemburgu se je dekle iz Anglije navdušilo nad projektom X in odločila se je, da bo 365 dni, vsak dan naredila nekaj za živali in o tem piše blog. To je lep primer, kako je moja predanost navdušila druge. Zdaj je ona navdih za druge. Gre za veliko darilo zame.

Kdaj ste začeli s projektom X?

Junija 2016.

V kratkem času ste dosegli velik odziv in imeli številne intervjuje?

Je že več kot 100 ljudi s tetovažo znaka X. Prav zdaj se odpravljam v Milano, kjer bo dogodek na katerem se bodo ljudje odločili za tetovaže. Veselim se udeležbe, celoten dogodek bo dokumentiran. Če se nekdo odloči na tetovažo X na skrivnem mestu telesa, ima to poseben pomen zanj, ni pa artivsim. Če se odločiš za tatu na obrazu, je drugače. Nedavno se je veganka odločila za sedem znakov X na čelu. Srečal sem tudi veganskega kuharskega mojstra iz Argentine, njegova restavracija je na 6. mestu med najboljšimi veganskimi restavracijami na svetu, ki ima na roku znake X. Naj pa poudarim, da ne gre pri projektu le za tetovaže. Govoril sem tudi z dekletom, ki jo je moj projekt navdušil, da si je omislila povsem svojo tetovažo na temo osvoboditve živali, ki je izjemen. Vsak najde svoj izraz.

Je možno sodelovati v projektu X tudi s kožno poslikavo? Nekateri ne želijo, ali ne morejo imeti tetovaž, ampak bi radi sodelovali pri ozaveščanju nasilja nad živalmi.

Seveda, je mogoče. Moja soproga Ilara tudi izvaja performans s kano, ki je še posebej primerna za dele telesa, kjer bi bile tetovaže nemogoče ali preveč boleče. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in kje bo pokazal znak X.

Pomembno je, kaj jemo, ampak ključna težava je, da smo vpleti v neskončno potrošništvo.

Drži, biti vegan je pomembno, ampak tudi, kako živimo vsak dan. Vse kar kupimo vpliva na živali in naš planet. Tudi, če bi živeli v veganski družbi, je trenutna stopnja potrošništva uničujoča za planet. Zato imam sam le toliko stvari, da jih nosim v enem nahrbtniku. Ne pogrešam ničesar in počutim se bogatega in privilegiranega, da sem rojen na zahodu. Imam hlače in čevlje in ne potrebujem veliko več, da nadaljujem s svojo predanostjo. To nekateri imenujejo minimalizem, nekateri treznost, lahko ima več imen. Vse dokler ne bomo živeli v pravični družbi, je treba delovati v skladu s svojimi besedami. Živeti to, kar govorimo. Ob tem je pomembno vedeti, da ne gre zato, da smo popolni ali čisti, ker živimo v nepopolnem svetu. Namen je, da spoštujemo živali in vse ostale. Pravkar bom objavil svojo peto knjigo, vabim vas k branju, založnik Terra Nuova omogoča, da je knjiga na spletu na voljo brezplačno. Kupite jo lahko v tiskani obliki, če želite podpreti moje delovanje. Knjiga ima naslov Veganska revolucija in je hkrati odgovor na film, ki promovira veganstvo, vendar na marketinški način, s čimer se ne strinjam, naš cilj mora biti zaščita živali.

Poleg tega, da pišete o veganstvu in ste artivist, se ukvarjate tudi s posebnim gledališčem?

Vodim gledališke delavnice, ki so zelo močna oblika nastopanja, imenujejo se gledališče zatiranih. Oblika gledališča se je razvila v Južni Ameriki, v času vojaškega nasilja nad prebivalci, ko je vlada brutalno obračunavala s civilisti. Ne gre za klasično obliko gledališča, ampak uči ljudi, kako naj se odzovejo v vsakodnevnem življenju, ko se znajdejo v nasilnih okoliščinah. Naučijo se, kako je treba govoriti in se gibati v težavah, kot vemo, je danes veliko takih okoliščin. Na ta način poučujem tudi aktiviste za pravice živali. Gledališče zatiranih je resnična vaja za revolucijo. Ustanovitelj gledališča je Augusto Boal, veteranski aktivist iz Brazilije. Kar nekaj ljudi uči to obliko gledališča, nekateri celo želijo za delavnico 1500 evrov, menim, da to ni namen metode, ki daje pomoč zatiranim. Seveda, vsi moramo preživeti in vsak naj prispeva po svojih močeh. Sam pobiram prostovoljne prispevke, nekateri nimajo ničesar, nekdo lahko kaj podari.

Upam, da se srečamo v Sloveniji na vaši delavnici in performansu.

Veselilo bi me, če bi kaj organizirali. Pri vas je znana tatu scena in zanimiva umetniška in družbena gibanja.

Foto naslovnica: Sara Morena