Nov 4

Nov 4 Kaj imajo skupnega ženske v Avstraliji in reveži v Sloveniji?

Piše: Janez Ferkov

V Sydneyju, Avstralija, so oblasti nedavno zavrnile prošnjo skupine žensk, da bi dodatno osvetlili majhen del mestnega parka, kjer so naprave za trening, ker se zvečer in zgodaj zjutraj tam ne počutijo varne - razumljivo, saj Avstralija v zadnjih letih doživlja porast spolnega nasilja.

Mestni svet je odločitev utemeljil z razlogom, da bi ta osvetlitev povečala izpust ogljikovega dioksida. Kar bi bilo v nasprotju s pred kratkim sprejetim odlokom Mestnega sveta Sydneyja, ki je razglasil 'izredne klimatske razmere'. Odločitev oblasti v najvišje dobro ljudi?

Stežka, če upoštevamo, da so avstralske elektrarne ene izmed najbolj ekološko spornih na svetu. Ne le zaradi ogljikovega, temveč zaradi žveplovega dioksida, ki se proizvaja ob izgorevanju premoga, na katerega jih večina deluje. Te elektrarne naj bi samo v Sydneyju povzročile več kot 100 prezgodnjih smrti na leto. V celi državi več kot 4000 smrti. Avstralske oblasti dovoljujejo višje strupene izpuste kot jih celo na Kitajskem. Osvetliti del parka pa je velikanska težava in nesprejemljivo onesnaženje.

Brez stanovanja v Sloveniji, za naše najvijše dobro!

V zadnjih šestih letih je Slovenija doživela najvišji porast revščine v celotni Evropski uniji, odkar nas je prizadela »svetovna gospodarska kriza«. Banka Slovenije je s pomočjo »izrednih ukrepov« zelo ustvarjalno izkopala za 4,8 milijarde evrov globoko brezno, ki smo ga nato napolnili davkoplačevalci. Zaradi omenjenega so padle kazenske ovadbe, vendar je moč Evropske centralne banke, »velikega brata« Banke Slovenije, trenutno nepremagljiva.

Naša lastna Banka Slovenije pa je pred kratkim še nagnusno zaostrila politiko kreditiranja. V Sloveniji se prebivalstvo že tako prehitro stara – zdaj bo imeti otroke za veliko ljudi postalo luksuz. Enako velja za nakup avta, stanovanja in tudi nujnih dobrin, potrebnih za dostojno življenje. Načrtno širjenje bede ljudi je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, utemeljil z izjavo, da je bila ta odločitev sprejeta v korist davkoplačevalcev. Ker jih za ljudi tako skrbi? Zakaj jih ni skrbelo, ko so nam ukradli 4,8 milijarde evrov? Kje je bilo takrat naše najvišje dobro?

Kadarkoli nas vplivne vladne in nevladne organizacije hkrati želijo prepričati, da nekaj delajo v našo največjo korist, da nas ščitijo pred nami samimi, potem utegne to pomeniti ravno nasprotno.