Kdo so »dobri« begunci? Iz Jugoslavije seveda!
70.000 ljudi, je številka, ki jo navaja švedski The Local, glede beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ki so pribežali zaradi vojne. Skupaj je Švedska v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprejela 100.000 ljudi. Številka je veljala za rekordno, do nedavnega begunskega vala z Bližnjega vzhoda, zaradi novih imperialističnih vojn, ki še trajajo.
Primer uspešne integracije: Jugoslovani
Švedska študija iz leta 2016 begunce iz nekdanje Jugoslavije, večina jih je iz področja Bosne, omenja kot primer uspešne integracije, saj je od njihovega prihoda minilo že več kot dvajset let. Študija ugotavlja, da so begunci iz nekdanje Jugoslavije zaposleni, naučili so se jezika in zasedajo celo pomembne položaje v švedski politiki in v podjetjih, kot so Erickson, Volvo in Nordea.
Zaposlitev med mladimi begunci 20-24 je bila skoraj na ravni domačinov, v starostni skupni 25-29 pa je celo presegala stopnjo zaposlenosti tamkaj rojenih. Iz česar lahko sklepamo, da je za delo poprijel čisto vsak, ki mu je bilo to omogočeno.
Še bolj zanimivo je, na podlagi česa švedske oblasti sklepajo, da je integracija potekala tako uspešno? Menijo, da je podobnost med okoljem odkoder prihajajo begunci s Švedsko »vredna zlata«. Ni težko ugibati, da se številni kritiki Jugoslavije s tem ne bi strinjali. Vendar švedski strokovnjaki ugotavljajo, da sta bili tako Jugoslavija kot Švedska usmerjeni k izobraževanju populacije z namenom ekonomske blaginje. Z drugimi besedami, uspeh integracije vidijo predvsem v podobnosti nekdanjega jugoslovanskega modela, ker je bilo šolanje obvezno do starosti 15 leta. Vsi otroci pa so bili spodbujani, da se šolajo do vsaj starosti 19 leta. Kot je povedala Emina Pašić, predsednica mreže izobražencev in umetnikov, ki prihajajo iz nekdanje BIH, je Švedska dobila z begunci močno skupino dobro izobraženih ljudi.
Begunci iz nekdanje Jugoslavije so imeli torej dobro znanje, naj gre za osnovno in srednjo ali univerzitetno izobrazbo.
Še posebej pomenljivo je, da so se Švedske oblasti leta 1993 zavedale, da bodo dobile homogeno množico z dobro izobrazbo, ki ji je treba omogočiti optimalno integracijo.
Kot navaja The Local je bilo podobno s prvim valom beguncev iz Iraka, ki so bili dobro izobraženi in so se uspešno vklopili v družbo. Z drugim valom beguncev s tega območja so težave, neprestana vojna je namreč onemogočila izobraževanje otrok in stabilno družbo. Zato uspeh integracije ni povezan z etnično pripadnostjo, kakor ugotavljajo.
Švedska pa očitno ni zmogla brez nekaj pokroviteljskih gest, saj so morali visoko izobraženi begunci iz BIH poleg tečaja švedščine, opraviti tudi tečaj učenja uporabe stranišča in umivanja zob.
Na drugi strani je treba upoštevati tudi, da je val beguncev zaradi vojne v Jugoslaviji pričakalo 50.000 ekonomskih migrantov iz nekdanje države, ki so tam že živeli.
Ob tem je zanimivo, da članek London School of Economics Švedsko opiše kritično glede pomoči beguncem iz Bosne v tedanjem obdobju, pozitivno ocenjuje Avstrijo in Nemčijo, kot državi, ki sta se najbolj ustrezno odzvali s pomočjo prišlekom.
Foto: Mikhail Evstafiev (CC BY-SA 2.5)
