Laži slovenskih medijev o Siriji, zdaj, ko se vračajo begunci, molčijo!

»Sirije ni več«, so pred skoraj enim letom v takšni ali drugačni obliki pisali skorajda vsi slovenski mediji. Predsednik Sirije je bil v komentarju Boštjana Videmška omenjen kot »nekredibilni vojni zločinec iz Damaska«, ki naj bi skupaj z Rusijo snoval »popolno uničenje Alepa«. Očitno je bilo, da so številni bralci brez učinka pozivali, da se v tragediji Sirije utegnejo, kot že tolikokrat pred tem, skrivati predvsem imperialistični interesi zahodnih velesil.

Omenjeni pisec je navajal tudi, da mesto Alepo umira. Dvom v tovrstne zapise je bil pred enim letom deležen javnega linča na družbenem omrežju. Nekdanja dopisnica iz Moskve, Polona Frelih, je namreč že od vsega začetka omenjala, da sirski novinarji in neodvisni zahodni poročevalci navajajo drugačna stališča, kot so jih povzemali pravzaprav vsi mainstream mediji. Že leta 2016 je bilo objavljeno mnoštvo opozoril, da »zmerni uporniki« niso to, za kar se predstavljajo, torej »žrtve režima«, ampak predvsem islamski skrajneži.

Spomenik sirskim novinarjem, ki so jih ubili "zmerni uporniki".

Tako je lani Vanessa Beeley uspešno razkrinkala zahodno propagando glede dogajanja v Siriji. Tudi kanadska novinarka Eva Bartlett, ki redno obiskuje Sirijo, opozarja na zavajanje javnosti. O tem je spregovorila tudi pred Združenimi narodi. Njunih ugotovitev večinski slovenski mediji niso upoštevali.

Zdaj, ko se v Sirijo vračajo begunci, je čas za obračun pisanja o Siriji, tako meni celo Foregin Policy, ki hkrati priznava, da so bili analitični glasovi, ki niso podpirali nasilne odstranitve predsednika Bašarja al Asada, označeni za »nedemokratične«.

Z analizo različnih virov lahko ugotavljamo, da so bile v večinskih medijih glede Sirije podane načrtno prirejene informacije. Morda, ker skozi Balkan poteka donosna trgovina z orožjem, ki vodi v Sirijo? Vzhodna in južna Evropa prodata le drobec tega, kar so islamskim skrajnežem prodali »zahodni zavezniki«.

»Zadnji zdravnik« in druge laži o Siriji

Za opravičevanje Natovih napadov na Sirijo, se je v večinskih medijih pisalo o »zadnjem zdravniku v Alepu«, kar naj bi povzročila »režimska« vojska z napadom na bolnice. Vendar je bilo zdravnikov v Alepu več kot 4000, kot je obvestilo tamkajšnje medicinsko združenje, ki deluje od leta 1959. V času vojne so pomagali svojim ljudem in niti slučajno niso bili »zadnji«, kljub analitičnim ugovorom, se je nadaljevalo vzbujanje groze v javnosti.

Če zavzamemo nevtralno stališče glede Sirije, je lahko resnica vmes, med stališči Nata, ki je Sirijo napadal in argumenti napadene države. Ob tem lahko ugotovimo le, da te možnosti večinski mediji niti hipotetično niso upoštevali. Sirija in njen predsednik sta bila demonizirana in razčlovečena. Takšno pisanje slovenskih medijev postaja predvidljivo. Prav isti domači mediji tudi nacistične sodelavce spreminjajo v »žrtve«. Za takšne medije so tudi vsi begunci enaki in opozarjanje, da je v nekritičnem navalu možno pretihotapiti skrajneže, je takoj označeno za »nehumanitarno«. Medtem ko je bombardiranje držav, ki nam niso skrivile niti lasu na glavi »humanitarno«.

Ko se vrne k »sirskemu klavcu« 600.000 ljudi

Zdaj, ko mednarodne organizacije poročajo, da se je v Sirijo vrnilo (!) več kot pol milijona beguncev, je potrebno narediti obračun poročanja o Siriji. Zakaj se državljani in državljanke vračajo h »vojnemu zločincu iz Damaska«? Prihajajo v mesta, »ki jih ni več« torej Alepo, Damask, Homs in drugam.

Vanessa Beeley, ki je avgusta obiskala sirska mesta, navaja izjave izmučenih domačinov, ki si želijo, da se stanje vrne v takšno kot je bilo pred »prinašalci svobode in demokracije«, ki so sejali smrt in bedo.

Eva Bartlett/Facebook; Darovanje krvi v Siriji

Samostojni poročevalki Vanessa Beeley in Karene Bartlett sta na obiskih v Siriji zaradi razmer darovali kri. Njuna presoja po večkratnem poročanju iz države je, da so »zmerni uporniki«, ki so jih podpirali večinski mediji tisti, ki se jih je treba najbolj bati ter pomagati prebivalcem, ki so ostali, da bi ohranili dom.

Novinar BBC, ki je želel pomoč Eve Bartlett.

Zato je Eva Bartlett javno zavrnila novinarja medijske hiše BBC in nekdanjega vojaškega uslužbenca, ki jo je prosil za pomoč, kako priti v Sirijo? Kako to, da BBC in vojska potrebujeta usluge takšne poročevalke?

Menda si velja citat iz članka Foregin Policy o Siriji, zapisati z zlatimi črkami, ko bodo politiki in trgovci z orožjem zopet ščuvali v novo »intervencijo«.

Kakorkoli, racionalno gledano, bi bilo v nekaterih primerih bolj pametno, da se ne naredi nič, kakor posegati z napačnimi potezami in uničujočimi posledicami.

Tovrstne samokritike slovenskih medijev najbrž ne bomo deležni. Prav tako ne od Charlesa Listerja, ki ne govori arabsko, a si je na račun poročanja o Siriji ustvaril »ime«. Prav on je ustavil vtis o tem, da v primeru sirskih upornikov ne gre za teroriste Al Kaide, temveč »zmerne upornike«. O tem, ali si je s tem prislužil krvavi sloves ali novinarske zasluge, ker je bil le enkrat v Siriji (na počitnicah leta 2010), odločajo bralci in zgodovina.

Foto: Syriana Analysis, Facebook