Zlovešče napovedi glede beguncev se uresničujejo
»Ne bomo več dovolili množice beguncev«, je za medije povedal švedski premier Stefan Löfven. Švedska je veljala med evropskimi državami za oazo strpnosti in gostolublja do vseh beguncev. Zaradi, glede na vsesplošno vojno stanje, razmeroma majhnega števila žrtev v Stockholmu, je torej povsem spremenil uradno retoriko do beguncev. Ne pozabimo ob tem, da je Švedska med glavnimi izvoznicami orožja v Evropi.
To ni edina sprememba na Švedskem, kot navaja RT, je državna poštna služba PostNord omejila svoje delovanje v predelih, kjer so naseljeni migrantje »zaradi varnosti uslužbencev.« Določeni predeli namreč veljajo za prostor, kjer so pogosto nasilni nemiri iz česar lahko sklepamo, da švedska civilna družba prišlekov ni ustrezno integrirala, kar se kaže tudi v pojavu rasističnih skupin, ki »varujejo« soseske z imenom Vojaki Odina. Kot je povedal eden izmed priseljencev, udeleženih v vandalizmu, se je v nasilna dejanja zapletel zaradi »ujetosti«.
Znanstvene analize, ki pojasnjujejo takšno vedenje, običajno ugotavljajo, da se nasilništvo pojavlja tam, kjer so priseljenci (migranjte ali begunci) drugorazredni državljani brez prihodnosti in možnosti integracije.
Trgovina z ljudmi - katastrofa v Libiji
Kakor opozarja IOM, se v Libiji odvija trgovina z ljudmi, ki iščejo načine za umik iz Afrike. Na tej poti so finančno opeharjeni s strani različnih tihotapcev, pogosta so posilstva, mučenje in tudi stradanje do smrti ter zanemarjanje ljudi, ki zato umrejo. Stanje je katastrofalno.
Ljudi prodajo po ceni od 200 do 500 dolarjev, ki jih nato različni kriminalci izkoriščajo nekaj mesecev in nato prodajo naprej. V suženjstvo prodani ljudje so nato na prisilnem delu v gradbeništvu in poljedelstvu.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) opozarja, da obstajajo množična grobišča neimenovanih žrtev, ki so bili ubiti s strani tihotapcev.
Libija je zadnja postaja za migrante na poti v Evropo čez Sredozemlje, zaradi povojnega stanja se je spremenila v mučilnico za množico zasužnjenih.
Zavračanje dialoga v imenu lažne politične korektnosti
Kakor so opozarjali redki kolumnisti in akademiki, bi se begunsko in migrantsko vprašanje moralo reševati politično, predvsem z ustavitvijo vojn in prenehanjem poseganja v politiko suverenih držav ter imperialističnim ropom držav Afrike in Bližnjega vzhoda.
Evropa je v primeru Bližnjega vzhoda nadaljevala s svojimi osvajalskimi pohodi v okviru Nata in s krinko humanitarnosti sprejemala begunce, brez dolgoročnega načrta, kako bo ustrezno poskrbljeno za te ljudi. Ker javnosti niso ponudili zadovoljivih odgovorov, se je v Evropi okrepila fašistična, nacistična in rasistična retorika.
Vendar, kot so predvidevali neodvisni glasovi, brez prenehanja osvajalskih vojn bodo tudi sprejeti begunci v večjem številu žrtve, četudi bodo v Evropi. Čeprav so se pojavljale številne primerjave med aktualnimi begunci in begunci iz Evrope v 2. svetovni vojni, primerjava le deloma drži, ker je bilo jasno, da se bo velika večina takratnih beguncev vrnila v matično državo. Strategija Nata so permanentne vojne, zato prebežniki niti ne vedo, ali lahko sploh kdaj upajo na konec, poleg tega, da se dobro zavedajo, da jih je prav nekritična evropska politika polovico razselila in prisilila v neznosen status.
