Smo Slovenci suveren narod?

Piše: mag. Blaž Kavčič

Suverenost je tradicionalna kategorija, suverenizem pa sodobnejši pojem, nastal iz uveljavljanja suverenosti posameznika, naroda, nacionalne države v odnosu do globalizma. Globalizem v sedanjih razmerah pomeni vzpostavitev ene svetovne uprave in posledično odpravo vseh ravni suverenosti, odpravo demokracije v okviru nacionalnih držav in na vseh drugih ravneh, tudi odpravo človekovih pravic kot so opredeljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic sprejeti v OZN leta 1948.

Izkušnje iz obdobja izvajanja globalnega projekta Covid-19, od konca leta 2019 naprej, kažejo, da za nas državljane globalizem pomeni pospešeno zastrupljanje, ropanje, vojne, bolezen in umiranje. Opredelitev za suverenizem pa pomeni boj za človečnost in harmonično delovanje družbe.

Slovenci smo se zadnjih 1400 let postopoma razvijali v nacijo, v narod s svojo suvereno nacionalno državo. Od Samove plemenske zveze, preko kmečkih puntov, reformacije, politično izražene volje in narodnega programa med evropsko pomladjo narodov leta 1848, Ivana Cankarja, Maistra in njegovih borcev za severno mejo po 1. svetovni vojni, dviga nacionalnega duha slovenstva med 2. svetovno vojno, vzpostavitve Slovenije kot državne entitete s svojim pravim imenom v okviru SFRJ, z vzpostavitvijo družbenih, kulturnih in gospodarskih konceptov in opredelitve za temeljno in trajno pravico slovenskega naroda do samoodločbe že v obdobju jugoslovanske federacije.

Bistvo pojma nacionalne in osebne suverenosti je zelo dobro povzel Ivan Cankar, »slovenski narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar«, ki se je zavzemal za enakopravnost slovenskega naroda v okviru povezave enakopravnih in enakovrednih narodov.

Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga pojem suverenosti v povezavi s politično neodvisnostjo, samostojnostjo in dostojanstvenostjo. Angleški pojmovnik Merriam-Webster pa nekoliko drugače in sicer kot vrhovno oblast nad realno politiko (v okviru politične entitete), neodvisnost od zunanjega nadzora, nadzorni vpliv.

Eminentni slovenski ustavni pravniki so prispevali obsežne in poglobljene analize pojmov osebne in nacionalne suverenosti in povezave suverenosti s človekovimi pravicami, a so iztirili pri pravilnem kontekstualnem pozicioniranju pravne teorije v življenje in delovanje družbe. Napačno predpostavljajo, da živimo v demokraciji, da je smiselno razumevanje socialno-liberalne usmeritve kot jamstva sodobne demokracije. Nismo zasledili njihovega opozorila, da ne živimo v demokraciji in da je upravljanje Slovenije prišlo v grobo nasprotje z duhom slovenske ustave, še posebej 3. členom, ki določa:

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Suverenost, kot temeljna in trajna pravica slovenskega naroda do samoodločbe, ima podlago v dokumentih oblikovanih in sprejetih med 2. svetovno vojno in med osamosvajanjem od Jugoslavije, konkretno v:

1.    Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti

2.    Deklaracija o neodvisnosti

3.    Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti

4.    Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine

5.    Ustava (28. 12. 1991) 

V obdobju zadnjih 100 let so bila prisotna številna nasprotja eminentnih svetovnih in slovenskih mislecev glede vsebine pojma »narod«. Je temelj naroda jezik, skupni značaj, zavest o skupnem poreklu, politična enotnost – na eni strani, ali pa delo in proizvodnja – na drugi strani? Zanimivo je, da so se slovenski komunisti, v nasprotju z marksističnimi in stalinističnimi usmeritvami v Delavskih novicah, leta 1922 zavzemali za to, da naj delavstvo zavzema samostojno politiko in sicer za konfederacijo (enakopravnih narodov v okviru kraljevine). V obdobju pred 2. svetovno vojno se je izrazito izpostavilo nasprotje med razrednim in narodno identitetnim interesom. Dokumentiran in analiziran je oster konceptualni spor med Edvardom Kardeljem in Josipom Vidmarjem o opredelitvi pojma »narod« med prisojeno liričnostjo, božansko imaginarnostjo, katolicizmom in narodom kot kompleksnim družbenim pojavom, ki zajema celo družbeno nadstavbo. Ideja naroda je bila že takrat s strani integrativnih mislecev razumljena kot borbeno sredstvo za socialno osvoboditev človeštva.

Globalistična strategija Agende 2030, 4. industrijske revolucije, pomeni izbris narodne identitete, kulturne identitete, spolne identitete, družine, osebne lastnine večine. Pomeni smrt človečnosti.

 Vidni slovenski ustavni pravniki se glede eksistencialnih vprašanj preživetja slovenskega naroda ne izrekajo. V zakladnico pravne teorije pa so prispevali veliko upoštevanja vrednega. Andraž Teršek (2009) piše, da imajo človekove pravice in svoboščine s konceptom suverenosti tesno, tudi enkratno vez; da gre za suverenost človečnosti in suverenosti enakopravnega dostojanstva slehernega posameznika.

Po strahotah 2. svetovne vojne so humanistična spoznanja številnih mislecev in politikov našla mesto v Splošni deklaraciji človekovih pravic, sprejeti v OZN leta 1948. Nekatera od pomembnejših načel so naslednja:

·      Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice

·      Ljudem je zagotovljeno življenje, prostost, osebna varnost

·      Prepovedano je suženjstvo, trgovina z ljudmi

·      Prepovedano je ponižujoče ravnanje

·      Prepovedano je človeka samovoljno pridržati, izgnati

·      Pravica do svobodnega gibanja

·      Svoboda misli, vesti, vere

·      Svoboda izražanja in združevanja

·      Volja ljudstva je temelj javne oblasti.

Teptanje teh načel so v OZN spremljali z zaprtimi očmi, organizacija pa je vse bolj služila interesom velikih. V zadnjih letih je padla pod kontrolni vpliv globalnega kapitala. In sedaj bi OZN in SZO hotela prevzeti totalno oblast nad človeštvom in planetom na osnovi sporazuma, ki ga je podpisalo 194 držav, tudi Slovenija.

Uveljavitev te zamisli bi pomenila izničenje suverenosti posameznika in države in zdrs v digitalno suženjstvo.