Poslušne novinarje zamenjujejo še bolj vdani roboti

Pripravila: Janez Ferkov in KVF

Med tem, ko novinarje in urednike vse pogosteje odpuščajo, tako pri digitalnih kot pri tiskanih založbah, je novinarstvo, ki ga ustvarja umetna inteligenca, v porastu, piše New York Times. Koronakriza je povzročila izgubo več kot 36.000 delovnih mest v novinarstvu, številka odpuščenih v medijih se nanaša zgolj na ZDA. Kar pa je pomenljivo pri teh odpuščanjih, je podatek, da gre za osrednje medije in korporacije, kot je Condé Nast, ki ima v lasti najbolj znane medije na svetu, kot so Vogue, Vanity Fair in The New Yorker. Ali popularizirani spletni BuzzFeed, ki je bil zadnji medij, od katerega so pričakovali odpuščanje in zmanjševanje plač. Korporacije so kljub njim zelo vdanim medijem, zmanjševale prispevke za oglase in s tem povzročile množična odpuščanja. Neodvisni mediji so že leta predmet brutalne cenzure in oviranja še tako skromnega zaslužka, ampak tudi poslušne novinarje, ki vdano kimajo gospodarjem, zamenjujejo - z roboti namreč. So cenejši.

»Pred nekaj leti je bila umetna inteligenca znana kot tehnologija, ki jo uporabljajo visokotehnološka podjetja, zdaj pa dejansko postaja nuja,« je povedal Francesco Marconi, vodja raziskav in razvoja v reviji The Journal. »Mislim, da bo veliko orodij v novinarstvu kmalu poganjala umetna inteligenca.«

Približno tretjina vsebine, ki jo objavlja Bloomberg News, uporablja izbrano obliko avtomatizirane tehnologije. Sistem, ki ga uporablja podjetje, se imenuje Cyborg. Pravijo, da novinarjem pomaga pri nastajanju na tisoče člankov. Ni ga boljšega od predloga umetne inteligence, kaj so prioritete za človeštvo, kajneda?

Kakor piše New York Times, neutrudni program Cyborg pomaga Bloombergu v tekmi proti Reutersu in drugim tekmecem na področju finančnega in poslovnega novinarstva, športa in naravnih pojavov.

Tudi druge založbe po svetu (avstralski Guardian, Forbes …) preizkušajo programe umetne inteligence, ki novinarjem podajajo osnutke in predloge za članke. Vodilni v novinarstvu ob tem trdijo, da to ne ogroža zaposlenih novinarjev. Nasprotno naj bi umetna inteligenca novinarjem omogočala več časa za vsebinsko delo, komentira Jaclyn Peiser za NYT. Vprašanje je, zakaj se to ni zgodilo že do zdaj? Kje so odmevne vsebine, ki niso označene kot teorija zarote ali kaj podobno slabšalnega? Novinarji v osrednjih medijih se že desetletje privoščljivo nasmihajo neodvisnim medijev in njihovemu dokaj klavrnemu obstoju, ker so prepričani, da jim njihova poslušnost tej ali oni stranki, temu ali drugemu kapitalu, zagotavlja službo. V tem je kruta zmota. Korporacijam so ljudje samo sredstvo, ki je brez kančka sočutja nadomestljivo. Razen morda zelo redkih izbrancev.

Vprašajte novinarje največjih osrednjih medijev kjerkoli, kaj počnejo in izvedeli boste, da je njihova naloga prepisovanje agencijskih novic, o katerih ne smejo dvomiti, niti se vprašati, kdo in zakaj jih je napisal, tako kot jih je. Posledica osnovnih novinarskih vprašanj pomeni izgubo službe. Poslušnost korporacijskim novicam je železno pravilo. Ena največjih medijskih korporacij je Associated Press oziroma A.P., je prva uporabnica umetne inteligence v novinarstvu. Že leta 2014 je A. P. sklenil posel z Automated Insights, tehnološkim podjetjem, specializiranim za programsko opremo za ustvarjanje besedil, ki letno ustvari na milijarde zgodb s pomočjo umetne inteligence.

The Post ima lastnega poročevalca umetne inteligence po imenu Heliograf, ki je predlani zmagal v svoji kategoriji na letnih nagradah Global Biggies Awards, ki priznavajo dosežke pri uporabi masovnih podatkov in umetne inteligence.

Jeremy Gilbert, direktor strateških pobud pri The Post, je povedal, da je podjetje uporabljalo umetno inteligenco tudi za promocijo člankov na temo politike v določenih regijah - praksa, ki se imenuje geo-targeting, piše NYT.

Obstaja že veliko dokazov, da umetna inteligenca v ideološko motiviranih rokah ustvarja ne le neizmerljive količine lažnih novic in propagande preko izmišljenih digitalnih založb (ki jih nato povzemajo ''verodostojni'' mediji). Na drugi strani umetna inteligenca cenzurira Facebook in Twitter ter druga družbena omrežja. Avtomatizacija dogajanja na spletu je mogočno orodje za upravljanje z načinom razmišljanja družbe.

Umetna inteligenca piše NYT, je stran od oči javnosti v zadnjem desetletju s pomočjo informacij in psihografije, postala sposobna ne le predvidevati odzivnosti družbe in posameznika, temveč tudi čustveno manipulirati. Obstaja že nešteto računov na družbenih omrežjih, ki jih upravlja umetna inteligenca, ki neposredno komunicira z ljudmi, z namenom spreminjanja njihovega mnenja. Umetna inteligenca je zato idealna za manipulacijo javnega mnenja. Obstaja celo umetna inteligenca, ki samostojno ustvarja propagando na kanalu You Tube, navaja NYT. Umetna inteligenca je tako postala le še eno izmed mnogih orožij v boju proti svobodni družbi. Kako hudi sta cenzura in strah v domnevno zelo demokratičnih osrednjih medijih, je nazorno opisal novinar, ki se ne upa niti podpisati z lastnim imenom.

Strastne iskalce pravopisnih napak v morju laži in propagande pa bo morda neizmerno razveselilo, da slovničnih napak v člankih, ki jih izbljuva umetna inteligenca, ni. Nobenih napak, razen tiste, da robotov ne zanima usoda človeštva ali resnice.

Veseli bomo prispevka za neodvisni medij, ker za nas ne delajo roboti.

Gumb za Pay Pal je na koncu spletne strani.