»Big reset«: Globalni načrt za spremembo sveta
Piše: Jože Pintar
Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum) namerava globalno krizo zaradi covida-19 izkoristiti za totalno spremembo sveta, kot ga poznamo: od gospodarstva, šolstva do zdravstva. Menijo, da je pandemija idealna za preobrat v »bolj zdravo, ekološko ozaveščeno in globalno solidarno družbo«. Preobrat bodo vodilI: Svetovna banka, Združeni narodi, Vatikan ter multinacionalke kot so Coca Cola, Microsoft, Nike, Unilever in podobne, skupaj s fundacijami milijarderjev, ki predstavljajo 1 % svetovnega prebivalstva. Konglomerat kapitala in politike je že začel z uvajanjem »novega človeka« - Človeštvo 2.0 in 4. industrijske revolucije. Veliki načrt za spremembo sveta ima vso podporo Evropske unije, aristokracije ter zaščitene blagovne znamke Greta Thunberg in bogato financiranih »nevladnih organizacij«. Glavno gonilo velike preobrazbe sveta je tehnologija.
Predlog Svetovnega gospodarskega foruma je usklajen s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov in najširšega kroga udeležencev znotraj gospodarskega foruma v Davosu. Glavni predlagatelj programa »Big Reset« je Klauss Schvab, ki ga je navdušila knjiga futurista Richarda Floride, ki govori o popolni spremembi načina življenja, kot ga poznamo.
Različni predlagatelji nove globalne paradigme od OZN, »zeleno ozaveščenih« nadnacionalnih podjetij, predstavnikov finančnih trgov in razvpitih globalnih strategov, kot je Henry Kissinger, predstavnikov verskih skupnosti, fundacije Ford, Billa in Melinde Gates, Rockefeller in Soroseve Open Society fundacije ter fundacije zakoncev Clinton, stavijo na moč digitalnega nadzora družbe in narave. Vsi našteti obljubljajo nesluten vzpon umetne inteligence in pametne tehnologije, humanizma, globalnega miru in odprte, pravične ter vključujoče družbe. Med pandemijo covid-19 so se sicer najbogatejši predstavniki kapitala obogateli kot še nikoli doslej.
Zgodovina globalnega vodenja sveta
Vprašanje humanističnega urejanja sveta se je začelo porajati sočasno z rojevanjem sodobne znanosti in začetkom razpada kolonialističnega modela na področju Evrope in Velike Britanije. Pridobitve industrijske revolucije, na eni strani bistveno izboljšale življenjski nivo človeštva, s čimer se je znatno podaljšala tudi življenjska doba, na drugi strani pa se je začela prekomerno izkoriščanje naravnih bogastev, so se nekateri razumniki začeli spraševati o trajnosti in vzdržnosti zemeljskih virov.
Razmišljanju o trajnostnem razvoju je nov zagon dal napredek informacijske tehnologije nekoliko pred prvo svetovno vojno, ko se je, z izumom tabulacijskega stroja ponudila možnost kompleksnih analiz naravnih ter človeških virov. V času ustanovitve Društva narodov so humanisti začeli razpravljati o nekonstruktivnosti vojn kot neprestanega in nehumanega boja za vire ter splošni blaginji ter socialni pravičnosti – novem človeku. Zaradi grozot 2. svetovne vojne se je na podobnih principih ustanovila OZN in znotraj nje FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) in UNESCO, s sedežem v stavbi, ki jo je človeštvu podarila Rockefellerjeva fundacija. Krovna organizacija OZN naj bi skrbela za sožitje med narodi in delovala kot nekakšna svetovna vlada. Znotraj nje naj bi za razvoj naravnih virov skrbela FAO, nad razvojem človeštva in njegove kulture pa naj bi bdela UNESCO, Filozofijo UNESCA je, po fabianskih načelih gradnje novega človeka pripravil sir. Julian Huxley, sicer brat bolj znanega avtorja knjige Krasni novi svet.
Skrb za vzdržnost in uravnovešenost sistema mednarodne menjave sta prevzela IMF in Svetovna banka. V začetku šestdesetih let se je, o vzdržnosti in razvoja na človeštvo in na naravne vire, poleg ekološko ozaveščenega plemstva s tradicijo skrbi za lovno divjad, medicinske stroke, začel spraševati tudi vse bolj ozaveščeni industrijski znanstveni ter finančni sektor. Tako so se korporacije iz Rockefellerjevega industrijskega kompleksa, s pomočjo podjetja IBM, veščega v obdelavi velikih podatkov lotile izdelovanja modela celovitega trajnostnega upravljanja z globalnimi viri. Izsledke, skrb vzbujajočega, poročila, so objavili v prvi publikaciji novoustanovljenega Rimskega kluba, imenovani »Meje rasti«. Jugoslovanski soavtor omenjenega poročila, ki je postalo biblija današnjih nevladnih ekoloških organizacij je pred kratkim izdal tudi zanimivo knjigo z naslovom »Kibernetika spremembe človeštva«.
Poročilo Rimskega kluba je vsebovalo opozorilo, da se bo meja vzdržnosti planeta, zaradi onesnaženosti eksponentne rasti prebivalstva, ki neodgovorno troši surovine in zaseda vse več prostora, nekoč namenjenega divjini, okrog leta 2020 prevesila do nivoja, ko bo začel posledice čutiti tudi bogati zahodni svet.
4. industrijska revolucija
Smo torej leta 2020 in globalni deležniki, v okviru globalnega ponovnega zagona ali tako imenovane nove realnosti, ponujajo kompleksno, med seboj prepleteno množico ukrepov, ki naj bi bili centralno vodeni s strani vse bolj razvitih komunikacijskih tehnologij ter umetne inteligence. Zaradi obširnosti t.i. globalnih ciljev , bodo ukrepi in izboljšave, v nadaljevanju, le okvirno našteti, podrobneje pa se bomo z njimi ukvarjali v kakem morebitnih nadaljevanj.
Človeštvo naj bi se, zlagoma, koncentriralo v zgoščenih in elektronsko nadzorovanih urbanih aglomeracijah - pametnih mest - smart city, s čimer bi se pustilo prostor za ponovno vzpostavitev velikih območij prvobitne divjine »rewilding«. Pametna mesta, ki jih omogoča tehnologija 5G z namenom črpanja podatkov za umetno inteligenco, bodo usklajevala trajnostni način življenja »novega človeka«.
Finančni sektor naj bi se transformiral na način, da bi omogočal optimalno globalno upravljanje z naravnimi, proizvodnimi (robotizacija), ter človeškimi viri (UTD), na podlagi t.i. karbonske blokchain valute, s podlago v sproščenih naravnih območjih, ki bi hkrati omogočala optimalno prerazporejanje virov (zmanjšanje globalne revščine) in nadzor nad potrošniškimi navadami človeške populacije.
Industrija naj bi se kibernetizirala, homogenizirala in optimizirala za čim optimalnejše zadovoljevanje osnovnih potreb človeške populacije. Veliko poklicev bo nepotrebnih: od medicinskih sester, policistov do učiteljev. Roboti naj bi optimizirali vse poklice, umetna inteligenca pa nadgradila ljudi.
Storitvene in izobraževalne dejavnosti naj bi se prilagodile čim manjši porabi energije ter kar najmanjšem obremenjevanju okolja. (delo na daljavo ) Šolanje naj bi bilo dostopno vsem in naj bi človeštvo vzgajalo v prilagajanju potrebam planeta in globalne človeške družine (šolanje na daljavo, informatizacija). Otroci bodo svet in ljudi spoznavali v virtualni realnosti, ki jo omogoča 4. Industrijska revolucija.
Zasebna lastnina naj bi se počasi umaknila varčnemu, kolektivnemu delitvenemu modelu javno- zasebne lastnine. Ko na primer najem avtomobilov, gospodinjskih aparatov in podobno, vodenem s pomočjo tako imenovanih pametnih pogodb.
Zdravje in nenadzorovano naraščanje populacije bi se reguliralo s pomočjo na globalno digitalno identiteto vezano spremljanje stanja posameznikov v digitalnem oblaku in s sistemov socialnih bonusov - stimulirano družbeno odgovornim vedenjem (ID 2020). Stik z zdravniki pa bo usmerjala telemedicina na daljavo.
PODPRITE NEODVISNI MEDIJ - na koncu spletne strani je povezava “DONATE” -PayPal. HVALA!
