Leta 2018 so bili vsak teden ustreljeni trije ljudje, ker so branili naravo. Niso bili povabljeni ne k predsednikom ne na ekonomska srečanja, ne k papežu in njihova imena so na ustnicah redkih. Noben zvezdnik se ni fotografiral z njimi in zdi se, da je le zemlja, ki je sprejela njihova trupla, objela njihov trud.

Na naslovnice revij, kot so Time, GQ, Wired, Vogue, ID, je prišla v zadnjih letih le Greta Thunberg. Dekle ni zato odgovorno, temveč mediji, ki imajo očitno interes, da oglašujejo le njo in ne tisočih ustreljenih in še živečih aktivistov in aktivistk pred njo, ki dobesedno žrtvujejo življenja sebe in svojih družin za ohranitev vode, zemlje, živali in svoje kulture. L. A. Times je zapisal, da je obramba narave postala samomorilsko dejanje za prvobitna ljudstva povsod po svetu. Posiljena in umorjena 27-letna Marinalva Manoel iz ljudstva Guarani se je borila za pravico do življenja na zemlji, kjer so živeli njeni predniki stoletja. Na krut način je bila umorjena med branjem Biblije tudi nuna, sestra Dorothy Mae Stang. Pri 73 letih so jo ustrelili iz neposredne bližine na območju amazonskega gozda. V zadnjih dvajsetih letih so samo v Braziliji umorili 1100 aktivistov, ki se zavzemajo za ohranitev naravnega okolja in pravic domačinov.

Premalo vemo o umorjenih staroselcih kot sta Isidro Perez in Melesio Ramirez, ki sta bila letos ustreljena v Gvatemali. V zadnjih letih so ustrelili šest staroselcev iz njihove skupine. Babico Glorio Capitan s Filipinov so ustrelili trikrat, ker je opozarjala na strupene rudarske ostanke. Na Filipinih so ustrelili že 30 aktivistov, ki se borijo za pravice narave. V Indiji pa so v naravnem parku Kaziranga ustrelili sedemletnega dečka Akasha iz ljudstva Oranga. Najprej ekologija, potem pa »Indijančki«? V tem parku so ubili že 62 ljudi. Tudi na ljudstvo Gwi »bušmane« v Bocvani streljajo, ker lovijo živali, da preživijo, kar so počeli tisoče let. Zdaj je lov na živali dovoljen le za bogate turiste, kot je menda okoljsko ozaveščena britanska aristokracija, ki rada strelja »trofeje«, doma pa predava o ekološkem krompirju brezdomcem z balkona svoje palače s stošestnajstimi spalnicami. Trenutna ekologija je prevečkrat zločinsko dvolična.

Podnebni protesti in kapitalski interesi

Na Zahodu je zavzemanje za ohranitev narave v zadnjem letu dramatično drugače obravnavano. S strani politikov, ki so še nedavno trdili nasprotno. Podnebni protesti so po novem šole prost dan, podprti s strani politike. Za razliko od krvavih in nasilnih posredovanj države proti protestom rumenih jopičev, ki so krik tlačenih družbenih razredov, ki jih ubijajo nemogoči pogoji v službah, slabo plačilo in diskriminacija v zdravstvu. Kapitalistične elite imajo raje na ulicah jokajoče otroke in mladino z lepo narisanimi plakati pri likovnem pouku. Njih se ne bojijo, ker jih vodijo s svojimi sponzoriranimi programi ekologije, ki je pisana na kožo njim in ne naravi.

Kako naj razumemo podnebne proteste v Afganistanu zastražene s puškami? Tudi tam korakajo za podnebje, kljub temu, da jim vlada ameriška vojska, že desetletja (!). In prav ameriška vojska je največji ekološki onesnaževalec na svetu. Okolje obremenjuje bolj kot 140 držav skupaj. Boleče je gledati dekleta v Afganistanu, kako hodijo po cesti in protestirajo za zmanjševanje zastrupljenega zraka, ko jim vendar ni bilo dano niti vdihniti svobode. Zaradi vojne. Vojna je uničenje vsega in bolestni cinizem je graditi »zeleno vojsko«, dokler se ne ustavi načrtno stradanje in napadanje ljudi po svetu zaradi geostrateških interesov. Ne more biti govora o ekološkem napredku, tudi ob pomoči dekleta s kitkami, dokler bodo divjale imperialistične vojne. Bodo na trupla ljudi v državah, ki jih ameriška politika neusmiljeno napada, strelja, bombardira in strada obešali »ekološke certifikate«?

Poglejmo še primer Iraka, napadenega zaradi laži ameriške in evropske politike in medijev, ki so jih ponavljali. Seveda nihče ni odgovarjal in danes so te iste osebe, navdušene nad podnebnimi protesti, pozabljajoč na svojo globoko in neizbrisno krivdo. Ameriški napad na Irak je spremenil 90 odstotkov iraškega ozemlja v puščavo in uničil kmetijstvo. Zdaj mora Irak uvoziti več kot 80 odstotkov hrane. Ameriške vojaške baze na 800 lokacijah po svetu, se dosledno uvrščajo med nekatera najbolj onesnažena mesta na svetu, piše avstralska publicistka Caitlin Johnston.

Cory Morningstar neodvisna kanadska raziskovalka analitično razkriva kapitalistične apetite, ki dobesedno razgrajujejo, ugrabljajo in ubijajo ekološka gibanja. Nemogoče je odpraviti uničevanje narave, brez, da se zazremo v uničevalne vojne, ekonomske sankcije in gospodarsko izkoriščanje globalnih korporacij.

Ekologija, ugotavlja prof. Tim Hayward, nas v prvi meri sooča s krivicami trenutne svetovne ureditve, ki jo obvladujejo korporacije. Opozarja tudi, da množična okoljska gibanja niso nova. Prisotna so v vseh delih sveta že pred trenutno »modo«. Povezana pa so predvsem s socialno in ekonomsko pravičnostjo; ne gre izključno za podnebne spremembe. Predvsem nasprotujejo dobičkonosnim »rešitvam« narave. Ljudje po svetu vedo, da bodo lahko različne tehnične rešitve uporabne le, če bomo solidarni. Meni, da korporacije in finančne institucije ne morejo biti tiste, ki nam ponujajo »naravne rešitve«.
»Vladajoče elite, ki se izobražujejo v poslovnih šolah in menedžerskih programih, se niso sposobne soočiti z eksistenčnimi težavami, ki jih povzroča podnebna katastrofa. Usposobljene so za vzdrževanje sistemov globalnega kapitalizma, ne glede na stroške. So sistemski upravitelji. Manjka jim intelektualna sposobnost in domišljija za iskanje rešitev zunaj ozkih parametrov globalnega kapitalizma,« piše Chris Hedges, ki prav tako meni, da je za ohranitev narave treba odstraniti elite, ki trenutno vladajo svetu.

»Državljan Nihče« @nobody_citizen

NI »zelenega kapitalizma«.

NI »trajnostnega kapitalizma«.

NI »zelene« industrijske revolucije.

NI »korporativne ekologije«.

Vsi, ki našteto zagovarjajo, podpirajo sistem, ki še vedno izkorišča naravo.

Komu bo prisluhnila javnost: ljudstvom, ki živijo v naravi, ali tistim, ki imajo milijarde, da »govorijo v njenem imenu« kot je na primer Christiana Figueres, hči trikratnega predsednika Costa Rice, ki je sodeloval z agencijo CIA? Njena družina je del globalnih poslovnih družb, ki podpirajo podnebne proteste in intervencije v državah pod pretvezo humanitarnosti. Je takšna oseba pravi izbor za ekološko mnenjsko voditeljico svetovnega formata?

Do današnjega dne potrošniška družba ni imela nobenega interesa usesti se na zemljo z ljudstvi, ki je nikoli niso uničila ali izropala. Njihov »greh« v očeh »napredka« je bil, da niso stavili na stvari, ampak na ljudi, ki naravo častijo. Njihova skromnost ni diktirana s strani vlade, ampak je njihov način življenja. Kako daleč je večina od tega, lahko presodimo po podatku, da je osem najbogatejših ljudi na svetu, bolj bogatih kot polovica človeštva. Bill Gates, ki se oklicuje za »človekoljuba« in »ekologa« ima 425 milijard dolarjev premoženja. S tem, da Gates zahteva, da je upoštevan kot svetovna avtoriteta, ko gre za sistemske globalne rešitve, čeprav je povzročitelj neenakosti, in s tem posledično neizmernega trpljenja narave, živali in ljudi.

Način vladanja se je spremenil, pravi Samir Amin, upravlja ga medijska struktura, ki ustvarja vtis, da lahko posameznik, vključen v gibanja, spremeni svet, ne da bi se ozrl na pravice delavcev ali na to, da oblast pripada ljudem. Pravice za naravo ne bo, dokler ne bo pravice za ljudi.