Za Francijo ni mirnega poletja, ker žaluje. Vsaj tisti del, ki ne pije šampanjca kje na dvorcu in se ne meni za nepotrebne smrti mladih in starejših. Francoska mesta, obala in družbena omrežja zapolnjuje vprašanje: »Kje je Steve«? Ou Est Steve?

24-letni Steve Caniço je izginil v valovih reke Loare v francoskem mestu Nantes. Policija je namreč na koncertu »posredovala« in mladino zasula s solzivcem. Zaradi panike in plina so nekateri popadali reko. Med njimi je bil Steve.

Macronov policijski režim že zdavnaj prestopil meje človekovih pravic. Vse več javnih osebnosti glasno opozarja, da padec mladeniča v reko ni bil naključen. Videoposnetki, ki kažejo dogajanje, so zlovešči in razkrivajo brutalnost policije, piše Liberation. V oblaku solzivca plina so bili slišni znaki streljanja nabojev s solzivcem, policija pa se je usula na mlade s palicami in ščitniki. Kar je bolj šokantno kot karkoli drugega, je obupan krik mladih policiji: »Voda je zadaj! Za njimi je reka Loara! V vodi so fantje!« »Tragedija bo, prenehajte!« Več kot deset mladih je padlo v vodo. Reka Loara je polna nevarnih tokov in tudi poleti ni prijazna za kopanje. Višina, s katere so padli fantje v vodo, je bila 6 metrov. Steve ni znal plavati. Zato je umrl sredi Evrope. Kakšen je bil njegov zločin, če je prišel le na koncert? Zakaj ga je napadla policija? V Franciji se bije boj med ultrakapitalistično vlado in ljudstvom. Očitno je to boj na življenje in smrt. Ljudje niso slekli rumenih jopičev in jih tudi ne nameravajo, piše Ollie Richardson, ki intenzivno spremlja razvoj protestov in odzive oblasti.

Kakor še opozarjajo v Liberation, je Francija postala spektakel, ki mu vlada kaos in kjer je dovoljena uporaba policijskega nasilja. Hkrati osuplo ugotavljajo, da dialog z ljudmi sploh ni namen Macronove vlade. Policijsko brutalnost, ki traja neprekinjeno že več mesecev Francozi in Francozinje doživljajo kot podaljšano roka predsedniškega prezira do njih. Macron jih je v javnem govoru poimenoval kot »nič«. Ljudi, ki so ga volili in ki jih je v najhujšem možnem smislu izdal, poškodoval in celo ubil. Tudi javno zdravstvu v Franciji hitro propada, vse se privatizira. Srednji razred hromi strah pred neizbežnim padcem v življenje iz rok v usta.

Ena izmet številnih starejših žrtev policijskega nasilja. Twitter via @O_Rich_ (Ollie Richardson)

Zato številne nevladne organizacije opozarjajo, da francosko policijsko nasilje ni v skladu z evropskimi vrednotami. 80-letna Zineb Redouane je umrla zaradi policijskega izstrelka, ker je zgolj zapirala okno. Geneviève Legay, stari 73 let, je policija nalomila lobanjo, čeprav ni naredila ničesar. 24 letni Adama Traoré pa je zaradi nasilja policije, umrl nekaj ur po pridržanju.

Vse to se dogaja v Franciji, ki ni v vojni. Le veliko ljudi noče predsednika, kot je Macron. Francija vse preveč spominja na diktature, zaradi katerih radi točijo lažne solze prav evropski predsedniki kot je Marcon.

Francoski predsednik je šel tako daleč, da je izjavil, da je »nesprejemljivo govoriti o policijskem nasilju v pravni državi«. Nemški časnik Die Welt se ne strinja, meni da je francoska policija »najbolj brutalna v Evropi«. Ob tem se ne sme pozabiti, da so policijski načelniki plačani kraljevsko, da lažejo za Macrona. Običajni policisti pa trpijo med napetimi soočenji z državljani. Letos jih je že 59 naredilo samomor, kar je strahoten in nesprejemljiv davek za brutalnost samopašnega predsednika Emmanuela Macrona.