Po terorističnem napadu v areni Manchestra na koncertu Ariane Grande je Veliko Britanijo preplavil alarm, na tamkajšnjih ulicah je vojska, potek volitev je ustavljen. To so le nekatere posledice napada, med žrtvami so tudi otroci in najstniki (22 mrtvih in 59 ranjenih).

Analize kažejo, da je v Evropi vsakih 9 dni poizkus terorističnega napada, torej, da je grožnja prebivalcem večjih mest postala stalnica.

Napad v Manchestru je trinajsti večji teroristični napad v Evropi v zadnjih dveh letih, ti napadi so povzročili 300 civilnih žrtev in tisoče ranjenih. Za primerjavo, piše True Publica, je bilo v ZDA od napada leta 11. Septembra, 2001, sto smrtnih žrtev zaradi terorističnih napadov.

Zakaj obstajajo sumi, da so napadi lažni?

Na družbenih omrežjih se pojavljajo kritike in analize, ki sumijo, da so nekateri teroristični napadi v Evropi lažni. Kar ne pomeni, da se ne zgodijo, temveč, da oblasti spremljajo sumljive posameznike in kljub temu dopuščajo zavajanja, ki jim koristijo pri političnih ciljih. Ob tem je nadvse nenavadno, da so osebni dokumenti teroristov, ki se razstrelijo (!) in povzročijo številne smrtne žrtve in hude poškodbe, praviloma najdeni na mestu napada. Zakaj ni posnetkov številnih varnostnih kamer v javnosti? Nejasno je tudi, zakaj je Washington Post objavil ime napadalca, medtem ko ga britanske oblasti še niso razkrile medijem.

Drugi menijo, da so nedolžne žrtve takšnih napadov, uporabljene za načrtno potiskanje javnosti v poostren policijski nadzor, ter ohranjanje prodaje orožja tistim, ki ekstremiste urijo in podpihujejo.

Britanska premierka Theresa May je bila po napadu v Manchesteru deležna številnih kritik. Najprej zaradi njene državniške hladnosti ter zaradi izjave, da je »prodaja orožja Savdski Arabiji pomaga k varnosti na britanskih ulicah«. Velika Britanija je druga največja izvoznica orožja na svetu, navajajo v Independentu (2016).

Novinar Graham Vanberger poudarja, da so žrtve terorističnih napadov večje v Evropi, ker je na pragu Bližnjega vzhoda, kjer so zahodne sile vpletene v plenilske vojne, medtem ko so ZDA varno na drugi strani oceana. Ugotavlja, da ni naključje, da sta prav Sirija in Libija, dve najbolj zmerni državi Bližnjega vzhoda, ki sta imeli dober standard pred »intervencijo Zahoda«, uničeni in preplavljeni z ekstremisti, ki se razstreljujejo.

Kako lahko oziroma ali sploh sme, javnost zaupati vladam, ki so s svojim vpletanjem popolnoma uničile države, ki so omogočale dostojno življenje večini?

Naše in vaše žrtve

Vzrok terorizma je jasen – pohlepno vpletanje v države z nafto. Ni pa jasno, kako to, da se ubite, izmaličene in ranjene otroke Bližnjega vzhoda razkazuje v zahodnih medijih, žrtve napadov v Evropi pa so pietetno zaščitene. Ne vidimo kosti, luž krvi in trupel. Primer? Independent je objavil galerijo fotografij po napadu. Fotografij je 37, le ena (1) prikazuje sled (!) krvi, ostalo je le dokumentacija dogajanja, brez žrtev! Gnusen rasizem, za katerega ni nobenega opravičila. Če niso vsi otroci enakega pomena, lahko takšne medije pospravimo na smetišče zgodovine, kamor sodijo.

Ni naključje, da skrajno desničarski mediji takšne napade, kot je bil v Manchestru, izkoristijo za demonizacijo vseh ljudi islamske vere, kar se nemudoma odraža v sovraštvu do vseh prišlekov na podlagi barve kože ali kulturnih razlik. Daily Mail je Ariano Grande, ki pleše v kopalkah in pornografiziranih pozah, kar naenkrat označil kot podobo »svobode« žensk na Zahodu. Ne pozabimo, da je bila med žrtvami tega koncerta tudi 8 let stara deklica. Bi sicer koncert s takšno vsebino priporočali kot obliko zabave? Seveda ne, gre le za to, da fašizem na račun žrtev način dobiva nov zagon in nekaterim to zelo ustreza.