Slovenija kot uslužna sužnja vojne v Siriji
Malala Yousafzai je prejemnica Nobelove nagrade. V Pakistanu so jo ustrelili v glavo, ker se je želela zgolj šolati. Deklica je zdaj glas zatiranih šolark. Vendar je v Pakistanu nekateri ne marajo. Zakaj ne bi marali otroka, ki je preživel? Ker je prezrtih tisoče ljudi, ki umira v strahotnih mukah zaradi zavezniških napadov NATA. Boli, da je izpostavljena ena oseba izbrana s strani njihovih krvnikov! Na to večinski mediji nikoli ne pomislijo. Vsi in vsakdo mora ležati v ekstazi občudovanja in kimati uradni različici razlage dogodkov.
Večina ljudi ni tako okrutnih, da ne bi privoščili Malali vsega najboljšega. Z vso upravičenostjo pa z gnusom zavračajo takšno herojsko zgodbo, ki je brez ostre kritike Natovih napadov z droni na tisoče enakih deklic in glasne obsodbe zavezniškega vpletanja v tuje države s plačevanjem radikalcev, zaradi lastnih interesov.
Vsakič znova se izkaže, da večinski zahodni mediji načrtno zagovarjajo svoje imperialistične pohode. New York Times, ki si je z opravičevanjem vojne skopal brezno nezaupanja, zdaj hiti poročati o »nerazkritih žrtvah« v Iraku in Siriji s strani Nata. Civilisti so množično umirali označeni kot ISIS. Nihče od civilistov brutalno umorjenih kot ISIS ni dobil odškodnine od leta 2014. Tisti ISIS, za katerega zdaj poročajo, da si je izmenjeval dolarje z zahodnimi zavezniki v želji po strmoglavljenju lokalnih režimov.
Bana
Deklica Bana je najbolj razvpita medijska oseba vojne v Siriji. Nima Nobelove nagrade, ima pa že knjigo skupaj z J. K. Rowling in svetovno pozornost. Kljub temu, da je že od leta 2015 tudi Guardianu jasno, da so zahodni zavezniki podpihovali ISIS v Siriji, ker so želeli zrušiti Bašarja Al Asada. Kljub temu je deklica Bana žrtev »par excellence«. V njeni uradni zgodbi je preveč neodgovorjenih vprašanj, ki jih zaradi »politične korektnosti« nihče ne zastavi. Zakaj večina še vedno ne poudari, da je ta medijsko izpostavljena deklica hči staršev, vpletenih v prodajo orožja?
Ahmad
Ahmad Šami je bil politično najbolj izpostavljen izmed stotisočev beguncev iz Sirije, ki so prišli do Slovenije. Politiki, ki zdaj javno sočustvujejo s težavami Ahmada, ki ni dobil dovoljenja za bivanje v Sloveniji, niso enako glasno protestirali proti zavezniškemu vpletanju v vojno v Siriji. Kaj šele novinarji, ki si nikoli niso drznili vprašati, kakšni so interesi zahodnih zaveznikov v strmoglavljenju predsednika Sirije s pomočjo ISISA.
Lokalni politiki in večinski mediji si nikakor z glasnim opozarjanjem na enega človeka ne bodo oprali vesti za stotisoče mrtvih, ob katerih so tiho zaradi koristi zavezništva v Natu.
Kaj ni to hollywoodski recept? Rešimo enega in pozabimo na gore trupel, ki se uveljavlja tudi v Sloveniji. Ob takšni politiki, ki se razneži ob izbranem posamezniku in nikoli ne obsodi imperialističnih interesov Nata, se bo krepil odpor proti navidezni politiki miru, ki rešuje očeta, da bi lahko ubila celo državo.
Vsi ljudje potrebujemo dom, domovino in delo. Trohnenje beguncev v zatohlih prostorih tudi v Sloveniji, je prikrito mučenje ljudi. So brez prihodnosti. Številni so zapiti, zakajeni in izgubljeni. Kdo jih lahko obsodi, če se radikalizirajo? Zakaj jih sprejmemo, če jim ne damo pravic? Ker bi se potem pokazalo, kako slabo ravnamo že s svojimi ljudmi, kajne? Medijske zgodbe o posameznih primerih pomenijo politične točke. Kdo se vpraša, kaj sploh počnemo? Na primer, ali je Slovenija uslužna sužnja vojne v Siriji? Kajti celo BBC potrjuje, da zavezniki Nata omogočajo pripadnikom ISISA v Siriji, da se varno umikajo iz zasedenih območij!
Brandon Turbeville, ki je bil oktobra v Siriji, poroča o podpori večine prebivalstva vladi, ter da se stanje izboljšuje. Sirski novinarji so zgroženi nad tem, da se napad na suvereno državo podpihuje in ne poroča o zločinih ekstremistov. Če se nekateri mediji in novinarji prodajo, se resnice ne more. Vsaj ne za vedno. Do takrat je možno prebirati knjigo Umazani napad na Sirijo, Vpletanje Washingtona in odpor, Tima Andersona.
S klikom na oglas podprete neodvisni medij. HVALA!
