Veganstvo – evangelij 3. tisočletja

Vegan

"Oprostite, ali vsebuje živalske sestavine?"

Vprašanje, ki dvigne obrvi natakarjem, kuharicam, učiteljem, zdravnikom, in sorodnikom. Gre za vprašanje, ki ga postavljajo vegani in veganke. Zakaj?

Kaj ni to ekstremno?

"Za nekatere je ekstremno, da se jim prereže zgornji tel trupa, vzame žila iz noge in opravi večurna operacija na srcu," na pomisleke o veganstvu odgovarja cenjeni kirurg dr. Caldwell B. Esselstyn.

Z dr. Collinom Campbellom, soavtorjem znamenite Kitajske študije, se je dr. Esslstyn skozi desetletja v kliničnem okolju prepričal, da je polnovredna rastlinska prehrana najboljša preventiva pred boleznimi srca in ožilja, povišanemu holesterolu in pritisku, diabetesu tipa 2, debelosti in še bi lahko naštevali. Dr. Esselstyn je bil med drugim predsednik Združenja ameriških endokrinih kirurgov in je avtor več kot 150 znanstvenih publikacij. Kot pove v dokumentarnem filmu Forks Over Knives, je vzrok večine sodobnih kroničnih bolezni napačna prehrana. Predvsem meso, mesni izdelki, industrijsko predelani mlečni izdelki ter jajca in ribe.

Ameriška zveza za prehrano in tamkajšnja Zveza pediatrov je podala strokovno mnenje, da je ustrezna veganska prehrana primerna ne le za odrasle, temveč tudi za otroke. Starši morajo biti pozorni na raznoliko in uravnoteženo prehrano (zelenjava, sadje, polnovredne žitarice, vitamini, oreščki, stročnice, B12). Kljub temu nekateri vztrajajo, da je veganstvo, izraz, ki je bil prvič uporabljen leta 1944, ekstremno.

 Kaj pa negativna plat veganstva?

Zdravje otrok je bilo smrtno ogroženo ali je bila povzročena celo smrt, starši pa so se izrekali za vegane. Kot so razkrile sodbe takšnih primerov je šlo v največji meri za neupoštevanje navodil zdravnikov. Torej vzrok tragičnih posledic ni veganstvo, ampak nepoučeno ravnanje.

Ni izključeno, da imajo težave z zdravjem tudi odrasli vegani, ki uživanje industrijsko predelano hrano, polno sladkorja, soli in umetnih snovi, brez sadja in zelenjave. Lahko rečemo, da je to sicer bolj etično do živali, ni pa prijazno do zdravja. Tega, da nekateri, ki sledijo veganstvu zanemarijo telesno dejavnost in morda tudi prijaznost do vseh, ki nimajo sočutja do živali, tudi ne gre zanikati.

Veganstvo je več kot način prehrane

Beseda evangelij v povezavi z veganstvom ni naključje. Le kaj bi zahodna civilizacija bila brez najpomembnejših pridobitev: izobraževanja, humanosti in demokracije? Za kar si je v Združenih državah Amerike prizadeval tudi Amos Bronson Alcott, ki je že od leta 1836 skušal živeti po načelih etičnega veganstva. Imel je tudi tako "nezaslišane" ideje, kot so pravica do svobode za živali, izobraževanje deklic in odprava suženjstva. Njegova hčerka Louisa May Alcott je avtorica še danes znamenite knjižne uspešnice in kasneje filma Male ženske (Little Women). Ideali njenega očeta Amosa Bronsona Alcotta, so bili navdih za knjigo March, Pulizerjeve nagrajenke Geraldine Brooks.

Veganstvo zato ni le način prehrane, ampak način življenja. Prizadeva si zmanjšati trpljenje v družbi. Številna veganska društva opozarjajo ne le na pravice živali, temveč tudi na ravnanje z ljudmi in naravo.

Klavnice in posttravmatski sindrom

Kot ugotavljajo različne stroke, so zaposleni v industrijskih klavnicah pogosto depresivni in nagnjeni h alkoholizmu. Zato se vse več delavcev iz klavnic zdravi za posttravmatskim sindromom. Profesorica kriminologije Amy Fitzgerald iz Univerze Windsor v Kanadi opozarja tudi na povezavo med družinskim nasiljem in delom v klavnici. Tudi gojenje živali pušča pri ljudeh duševne posledice, zaradi rutinskega kastriranja brez protibolečinskih sredstev, stisk živali v trajnem ujetništvu in trpljenja obolelih živali, ki se obravnavajo kot odvrženi predmeti. Podobno velja za laboratorije, ker izvajajo poizkuse na živalih, naj si gre za konje ali pse. Živali, na katerih testirajo zdravila ali celo kozmetiko pogosto zblaznijo, znanstveniki pa ob tem prav tako psihično trpijo.

»Čevlje imaš pa usnjene!«

Čeprav veganstvo ni dieta, se najbolj številčno ljudje odločajo za polnovredno rastlinsko prehrano zaradi zdravja. Od debelosti, alergij na mleko in težav s prebavili in kožo do visokega pritiska in glavobolov. Ob tem narašča tudi odstotek ljudi, ki se za veganstvo odločajo izključno, da bi zmanjšali masovno ubijanje živali in ločevanje mater od mladičev, ki jih čaka takojšnja smrt zaradi industrije mleka ali jajc. Veganstvo je tudi odločno proti nošenju krzna, saj gre za mučenje živali že med vzrejo, čemur sledi klanje, ki si ga tudi na posnetku zmore ogledati le malo ljudi. Večina veganov se izogiba tudi nošenju usnja, uporabi kozmetike, ki je testirana na živalih in turističnim dejavnostim, kot so obiski živalskih vrtov, cirkusov in drugih oblik ujetništva živali.

Veganstvo je privilegij

Kar ne pomeni, da bo vsakdo, ki začne opuščati meso, jajca in mleko iz jedilnika takoj odvrgel vse volnene jopice in usnjene čevlje. Veganstvo je način življenja, ki se razvija postopoma, saj ne gre za tekmovanje, ampak trud, kako na čim bolj etičen način sodelovati v družbi. Med drugim se večina veganov zaveda, da je prehranjevanje s polnovredno rastlinsko hrano privilegij. Ljudstvom in narodom, ki geografsko nimajo te možnosti, bi bilo nečloveško očitati nošnjo krzna, usnja ali uživanje mesa. Zato se zavzemajo za ohranitev pravic vseh, ki so stoletja živeli na način, ki ni porušil naravnega ravnovesja, kot so Inuiti na skrajnem severu, ljudstvo Kung! iz afriške puščave Kalahari, amazonska plemena v Braziliji in številni drugi, ki jim industrijsko uničevanje narave ogroža obstoj.

Zahodna civilizacija je s potrošništvom in industrializacijo povzročila hudo onesnaževanje zemlje, zraka, vseh voda in obsežno izumiranje živalskih vrst. Rakava obolenja so postala naš vsakdanjik. Zato je tudi veganstvo odgovor za sodobni načina življenja v razvitih državah, kjer je visok odstotek ljudi predebelih, imajo neprimeren jedilnik in se premalo gibljejo. Največja ekološka težava pri mesu ostaja voda, kajti za kilogram mesa krave porabijo med 15000 litrov vode. Vzreja krav ima stopetdesetkrat večji ogljični odtis kot gojenje soje. Poleg tega da s sojo in žiti v največji meri hranijo živali za zakol in ne ljudi.

Ugotovljeno je, da vsako sekudno umre 3000 živali. Na leto pa mesna prehrana zahteva kar 56 milijard smrti živali v klavnicah po vsem svetu. Veganstvo je zato ena od možnosti, kako izboljšati položaj živali, okolja in ljudi, tam kjer je to očitno potrebno – v okolju, kjer so živali zaradi našega jedilnika od rojstva do smrti zaprte v stavbe. Posledično so v izjemno slabem stanju. Njihove bolezni pa vzrok za uporabo antibiotikov v živinoreji, ki po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije hudo ogroža učinkovito zdravljenje z antibiotiki pri ljudeh. Enako sporna je tudi uporaba hormonov v živinoreji in sprožanje splava brejim kravam za podaljševanje molže.

"Jaz imam rad živali!"

Številne družine si ne predstavljajo boljšega prijatelja kot sta pes ali mačka. Zato je nedavna poteza veganskega aktivista iz Švice, da odpira restavracijo z mačjim in pasjim mesom, močno šokirala javnost. Šlo je za načrtno opozarjanje, da si vse živali zaslužijo prostor na svetu, ne pa pod nožem. Univerza v Kolaradu je leta 2015 objavila študijo, ki navaja, da 85 odstotkov kupcev mesa ne bi osebno želeli ubiti živali. To pove veliko o našem sočutju, čas je, da mu prisluhnemo.

Želite pomagati živalim rešenim zakola?

Lahko kupite knjigo Fridina pomladna kuharica, ki predstavlja veganske jedi v skladu s slovensko tradicijo.

Celoten izkupiček gre za hrano živali, ki jih negujeta Zavod Koki in Društvo za zaščito živali Pomurja.