Vaši kilometri in naši avtobusi
Vsak si zasluži drugo priložnost. Tudi tisti, ki so pristali v zaporu. Med drugim lahko izvemo, da je v Sloveniji zapornica, ki je zbolela, dobila toplo juho vsaki dve uri. Spremenila se je in ozdravela, hvaležna. Srečna zgodba in da bi bilo takšnih še več!
Zdaj pa realnost večine: kulturni delavci, prevajalke, plesalci, študentke ali samohranilke in preštevilni na začasnih pogodbah, lahko samo sanjajo, da so na toplem in da bo kdorkoli zanje poskrbel, če bodo zboleli. Topla juha na dve uri? Pa kaj še! Ko svojci plačujeo več kot 1000 evrov na mesec za svoje mame in očete v domovih za starejše, ugotavljajo, da so ti prevečkrat lačni. Zgarani zaposleni jih ne utegnejo nahraniti, hrana se ohladi, oslabeli starejši ne zmorejo jesti sami. Kalvarija. Kaj šele samski upokojenci z nizko pokojnino, ki odklapljajo gretje, da lahko kupijo hrano. Boleče.
To, kar se dogaja, daje napačen vtis, da bo za človeka poskrbljeno kvečjemu, če bo na skrajnem robu, odvisnik ali v zaporu, ko bo za družbo nevarnost ali moteč problem. Torej šele, ko bo tako zlomljen, da bo zlomil še zakon in svoje telo. Ali šele na pol mrtvi lahko upamo, da se zgane družba? Navaden pošten delaven človek je skorajda psovka. Dobiš vtis, da so to osebe, s katerimi je nekaj »narobe«. Namreč ne kradejo in ne lažejo. Smrtonosno v teh časih? Zato je povečanje privilegijev za poslance in poslanke dodatna brca v trebuh vsem, ki štejejo cente, da plačajo položnice in kredit za stanovanje.
»Poslanci že leta poleg plače prejemajo od 500 do 800 evrov na mesec za delo v volilni enoti.« Verjetno je to delo zelo težko? Namreč, da poleg več kot 2000 evrov neto plače dobijo še ta denar in cel kup ugodnosti.
Na kupu zbranih zamaškov, na objokanih rokah mater in na tresočih ustnicah delavca, ki prosi za paket hrane, so si naši poslanci in poslanke izvolili dodatne privilegije. Ker tako dobro delajo? Za zdaj niso popravili sramotno znižanih pokojnin. V zadnjih desetih letih niso odobrili denarja za en samcat dom za starejše. Ko bi se vsaj lahko pohvalili s črpanjem evropskih sredstev. Ne morejo se, čeprav so na ministrstvih njihovi kolegi in kolegice. Ni jasno, kaj se dogaja v državnih uradih. Ne vemo. Vemo pa, da se je bolj učinkovito voziti z neznanci v avtomobilih s prevozi, kot z javno železnico. Ljudje bi se raje peljali z vlaki. Ni jih.
Torej na podlagi česa so si naši poslanci in poslanke brez kančka pomisleka izvolili več ugodnosti in denarja? Levi in desni in pisani. Vsi. Kajti vsi so ostali v parlamentu in VSI bodo deležni teh ugodnosti. VSI.
»Poslanci si dobesedno kopičijo davčne privilegije. Poleg neobdavčenega mesečnega pavšala, zdaj dodajajo še ugodnejšo obravnavo povračil za uporabo službenih stanovanj in stroškov izobraževanj, tudi kilometrine,« piše RTV SLO.
Se naši politiki ne zavedajo, da se pred njihovimi očmi odvija socialni genocid? Ali še niso videli krize povprečne družine iz bloka? Ljudje umirajo navznoter in navzven. Veste, v čem ljudje grešijo? Da ne kradejo veliko ali sploh živijo skromno preprosto življenje. Kar je danes podobno obsodbi na životarjenje. Utegne biti postsocialistični greh, da si ena navadna družina, ki ima za kosilo riž s paradižnikovo omako. Kar je veljalo za običajno, je postalo prizorišče krvavega boja za preživetje.
Slovenija je tako majhna, da ne more zajeti vse bolečine izdanih ljudi.
