Tekmovanje med mamami še kako obstaja
You tube
Omenite mleko v prahu in počakajte, kaj se bo zgodilo.
Včasih je vsega kriva reklama. Natančneje za mleko v prahu za dojenčke. Duhovito prikaže mamice, ki vadijo jogo, matere v poslovnih oblekah in očete, ki pazijo na otroke, ter istospolni par z otrokom. Vsakdo ima do koga kakšno pikro pripombo. Vse, dokler po klancu ne uide voziček z dojenčkom, kar združi vse starše v skupni želji, da je otrok rešen.
Prosim, lepo prosim, ni treba ponovno razlagati, kako je mleko v prahu škodljivo za mater in otroka. To sporočata ženski vsak plakat ali zloženka pri ginekologu in v porodnišnici. Enako ji razložijo svetovalke za dojenje in dule. Tudi na sami embalaži mleka v prahu piše, da je dojenje veliko boljše kot mleko v prahu. Embalaža mleka v prahu (tudi rastlinskega) je opremljena kot alkohol ali tobak – z opozorili. Kljub temu se je v kolumnah, člankih in mnenjih prelilo ogromno čustev, podatkov in mnenj, da je dotična reklama za mleko v prahu škodljiva in zavajajoča, predvsem zato, ker tako imenovane »vojne med mamami« (mummy wars) ne obstajajo. Gre za potegavščino prozivajalcev mleka v prahu?
Ko bi bilo vsaj res.
Dovolj dolgo sem spremljala odzive mamic v spletnih skupinah, ki so neprijazno obravnavale druga drugo zaradi načina poroda, hranjenja ali nege otroka. Način komunikacije pogosto meji na sovražnega, obsojanja pa niti ne skriva. Obiskovala sem tudi vadbo za mamice z dojenčki in bila priča pogovorom med njimi. Kar se tiče mene, je ozračje na kliniki za testiranje hepatitisa B in HIV bolj sproščeno. »Še dojiš? Polno? Dodajaš mleko? Zakaj dodajaš mleko? Kaj pa plenice? Katere plenice? Zakaj pralne? Zakaj ne pralne? Nisi naravno rodila? Zakaj si rodila doma? Redno kaka? Ali že sedi? Je bil že kdaj bolan? Zakaj otroka pošiljaš stran od sebe v vrtec? Zakaj otroku ne omogočiš dobrega vrtca?«
V nedogled.
Zaman sem čakala, da bo kdo rekel, kako so otroci srčkani ali da izumirajo živalske vrste, ter kaj bomo storili. Ali, da imamo resno vprašanje o pitni vodi in zraku za naslednje generacije. Kmalu postane očitno, da se mame združijo v določene skupine, ki se med seboj ne povezujejo. Razen, če ne gre za reševanje življenj. Na srečo je tako. Ko je treba zbrati za operacijo, večina mamic ne sprašuje kdo, kaj in zakaj, ampak nakaže kar lahko. Skratka – reklama drži. Večina mater se druži s sebi podobnimi in najmanj z rahlim odporom gleda na tiste, ki imajo drugačne izbire. Sem sama, kaj boljša? Ne.
Ko vidim starše z majhnim otrokom, kako mu ponujajo McDonald's hamburger, pogledam stran. A kaj vem o njih? Gledam mamico, ki zraven dojenja kadi in se obrnem stran. Vendar ali vem, kaj se z njo dogaja? Naš prvi odziv je vedno obsojanje. Želela bi biti drugačna – pa nisem. Kaj naredim s svojim obsojanjem? Nič. Razen, da jim pošljem znake, da »niso primerni«. Sama sem deležna enakega odziva nekaterih, ker otroku ne dajemo mesa. Kam pridemo na ta način, drage mame?
Matere je očitno treba razdeliti. Na vzorne in nevzorne, na vsak način, ni pomembno kako. Živimo v času, ko se nekatere poimenujejo »militantne dojilje«, če ne bi bilo objavljeno v znanstveni knjigi, sploh ne bi verjela. Torej, če ne dojiš, nisi vzorna, kakor tudi ne, če dojiš predolgo. Carski rez je velika težava, ker ni primeren kot opis »srečnega poroda« in tako dalje. Na drugi strani bi nekateri linčali ženske, ki rodijo doma. Sama ljubezen in dobrota kamor pogledaš. Na koncu pa mamam očitajo še buljenje v telefon. Ko bi bilo le tako preprosto. Ženske, ki rodijo v petih minutah in dojijo dve leti, se lahko tako grdo ločujejo z očetom otrok, da imajo otroci hude čustvene težave do odrasle dobe. Mati, ki ne more dojiti, je lahko ravnokar prestala mobing v službi in se sprašuje ali bo sploh preživela tako notranje trpljenje. Tista, ki ne izpusti otroka izpred oči ima vzgojo lahko za nadomestek svojih neuresničenih sanj ali pa se od otroka uči in podoživlja svoje zamujeno otroštvo. Kdo smo mi, da bomo kogarkoli obsojali? Najlažje je kazati s prstom in slikati prelepe slike idile, namesto, da bi druga drugi pomagale. To sem že doumela, ženske ne potrebujemo moških, ki bi nas zatirali, to počnemo tudi same med sabo.
Sebi sem že dala nalogo, da vsaki, ki jo vidim, želim vso srečo. Če me bo kaj vprašala, kar komaj čakam, pa bom z veseljem kaj povedala. Da jo spravim v dobro voljo, ji morda pomagam in jasno pokažem, da imamo vsi težave, vprašanje je le – kakšne.
Strinjam se z Jennifer Block, da nas, čeprav je reklama za proizvajalca mleka v prahu, pripravi do solz zato, ker si mame tako zelo želimo biti skupaj v istem timu.
