Slovenski pediatri, njihov vpliv na politiko in njihova medicinska etična drža

Piše: Izidor Pokrivač

V petek, 25. 9. 2020 bo še zadnja, tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), ki ga je predlagala Stranka modernega centra (SMC) [1]. O predlogu pa se bo potem glasovalo v torek, 29. 9. 2020. Bistvo sprememb je v zaostritvi preko določenih ukrepov zaradi (navideznega) upada precepljenosti, ki je nižja od 95 %. Tukaj se sedaj ne bomo ukvarjali z medicinsko doktrino in številko 95 %, ki se površno uporablja v te namene. Nekaj malega o tem sem spregovoril na posvetu o spremembi zakonodaje na Institutu »Jožef Stefan«.

Predlog zakona prepoveduje necepljenim otrokom vpis v vrtec in v nekatere srednje šole ter fakultete. SMC odgovarja, da je ta predlog usklajen »s stroko. To dokazujejo tudi številna pisma pediatrov in njihovih stanovskih združenj [2].«

Celoten predlog je dejansko točno tak, kakršnega so predlagali slovenski pediatri. 11. 3. 2017 so v Strokovni skupini za primarno pediatrijo predstavili dokument »Problematika obveznega cepljenja v Sloveniji«. V njem so predlagali spremembe zakonodaje: »omejitev vključitve necepljenih otrok zaradi nemedicinskih razlogov v vrtce, nekatere izobraževalne ustanove in organizirane prostočasne dejavnosti ter javnodostopno objavo deleža cepljenih otrok v vrtcih in šolah. /…/ Dokument je v celoti podprlo Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in nato še Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za pediatrijo kot najvišji strokovni organ Ministrstva za zdravje (MZ) [3].« Omenjen strokovni članek priporočam v branje, saj so podrobno opisane vse aktivnosti, ki so se izvajale na tem področju.

Istega leta, natančneje od 20. do 22. 10. 2017, je bilo v Velenju srečanje Evropske konfederacije primarnih pediatrov (ECPCP), kjer so slovenski pediatri sodelovali »pri oblikovanju priporočil evropskim primarnim pediatrom, kako v družbi kot celoti, politiki, medicinski stroki in pri starših spodbuditi pozitivno naravnanost do cepljenja ter povečati delež cepljenih otrok in mladostnikov [3].« Organizacija ECPCP zastopa 25.000 primarnih pediatrov iz 18 evropskih držav, ki so organizirani v 21 združenjih. Dokument so poimenovali »The ECPCP Velenje Statement [4].« Prva točka tega dokumenta se glasi: »Pediatri in njihova združenja moramo podpirati zakone in predpise, ki urejajo obvezna cepljenja v svojih državah, posebno če je delež cepljenih nezadosten ali upada. Eden od načinov za doseganje visokega deleža cepljenih je, poleg javnih aktivnosti spodbujanja s strani zdravstvenih organov, zahteva po opravljenem popolnem cepljenju pred vpisom v vrtec, šolo in na univerzo [4].«

Primarni pediatri in šolski zdravniki so take spremembe zakonodaje predlagali in jih spodbujali. Vse to pa je prepoznala tudi politika. Tako so v začetku leta 2018 poslanci pripravili gradivo in posvetovanja za sprejem novele ZNB. »Pri posvetovanjih delovnih skupin Državnega zbora in v Državnem svetu smo dejavno sodelovali tudi člani Sekcije za primarno pediatrijo [2].« Tako je SMC v začetku leta 2018 pripravil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-B). A vlada Mira Cerarja je takrat padla in za sprejem tega predloga ni bilo več časa. Mnenje o takratnem predlogu sem imel priložnost predstaviti na 32. seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti [5]. Celotna ideja zakonskih sprememb torej ni zrasla na polju politike, ampak pri slovenskih pediatrih, ki so te svoje ideje uspešno prenesli tudi v politiko.

Poglejmo malo podrobneje te ideje slovenskih pediatrov - zahteva po obveznem cepljenju in po opravljenem popolnem cepljenju pred vpisom v vrtec, šolo in na univerzo. Na kakšnih etično-moralnih načelih temeljijo te »rešitve«, ki naj bi po njihovem mnenju dosegle visok delež cepljenih? Takšni zaključki so rezultat utilitarističnega etičnega pogleda.

Utilitaristični etiki je t. i. skupno dobro pomembnejše od posameznika, zato njena etika vodi k obveznosti cepljenja ter postavlja družbo in njene koristi pred posameznika. Utilitarizem »postavlja kot glavno načelo korist in jo utemeljuje kot ‘delati tako, da ima največ ljudi v povprečju največjo korist’ [6].« Po drugi strani deontološka etika postavlja posameznika pred družbo in si želi v primerih medicinskih posegov, kot je cepljenje, informirano in prostovoljno privolitev posameznika. »Deontološka etika se ukvarja z iskanjem osnovnih pravil, ki bi lahko služila kot temelj za moralne odločitve« [6] in v nasprotju z utilitaristično etiko ne temelji na posledicah ali koristih teh odločitev.

Tom Schmid v svoji knjigi Enakost in pravičnost pravi, da »Marx velja tudi za utemeljitelja utilitaristične miselne tradicije [7].«

Vsaka stroka potrebuje kodeks etike, saj je stroka sama po sebi »hladna«. Izbira med etikami je »odvisna od zdravnikovih moralnih načel kot tudi od socialnega in političnega okolja [6].« Obvezno cepljenje podpira kar 98 % slovenskih pediatrov. Slovenski pediatri očitno v veliki večini zagovarjajo utilitaristično etiko, na kar vpliva najverjetneje tudi naša bližnja preteklost.

Največjo prelomnico pri pojmovanju bolnikovih pravic in zdravstvene etike predstavlja druga svetovna vojna. Okrutni prisilni poskusi na ljudeh, razne druge zlorabe in umori v koncentracijskih taboriščih so po vojni privedli do nürnberških sodnih procesov, kjer so sodili 23 obtožencem za okrutna dejanja neetičnih medicinskih poskusov v nacističnih taboriščih. A ste vedeli, da so bili nacistični zdravniki, kot je bil npr. osebni zdravnik Adolfa Hitlerja Karl Brandt, koordinator medicinskih raziskav [8] utilitaristi [9]? Nacistična oblast je dejansko temeljila na utilitarističnih načelih, kjer ni potrebe po informiranem pristanku posameznika [10].

Rezultat nürnberških sodnih procesov je bil poleg sodb sprejem Nürnberškega etičnega kodeksa, kjer je zapisano: »Prostovoljna privolitev človeškega subjekta je absolutno nujna [11].«

Nürnberški etični kodeks daje prostovoljno privolitev za medicinski poseg kot absolutno vrednoto. Tukaj torej sploh ne bi smelo biti debate. To je v popolnem nasprotju z utilitaristično etiko in s predlogom rešitev slovenskih pediatrov.

Predlogi ukrepov zoper necepljene otroke niso samo neutemeljeni, ker nimamo nobenih študij in primerjalnih dokazov, ki bi potrjevali, da obvezno cepljenje, kombinirano z izključitvijo otrok iz vrtcev in nekaterih drugih izobraževalnih ustanov, dejansko privede do večje, kaj šele želene kolektivne precepljenosti, ampak so tudi v nasprotju z mednarodnopravni dokumenti o človekovih in otrokovih pravicah ter svoboščinah, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Našteli bomo nekaj teh dokumentov in njihovih členov.

Prvi tak mednarodnopravni dokument je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki je bila sprejeta kmalu po drugi svetovni vojni, 10. decembra 1948. V 26. členu pravi: »Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno vsaj na osnovnih in temeljnih stopnjah. Izobraževanje na osnovni stopnji je obvezno. Tehnično in poklicno izobraževanje je splošno dostopno; visokošolsko izobraževanje je vsem enako dostopno na podlagi doseženih uspehov [12].«

Predlog slovenskih pediatrov, da se necepljenim otrokom onemogoči vpis v šolo in na univerzo, je v popolnem nasprotju s 26. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da mora biti izobraževanje vsem enako dostopno na podlagi doseženih uspehov. Cepilni status otroka vsekakor ni dosežen uspeh.

Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta na Generalni skupščini Združenih narodov 20. novembra 1989. 2. člen pravi, da mora država zagotoviti »varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev [13].« Torej če so starši prepričani, da ne želijo cepiti otroka, mora država zagotoviti, da tak otrok zaradi takega prepričanja staršev ni kaznovan.

18. člen pravi, da imajo starši »glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj [13].« Država pa mora staršem nuditi »ustrezno pomoč pri izvrševanju njihovih odgovornosti pri otrokovi vzgoji in zagotavljati razvoj ustanov, zavodov in služb za varstvo otrok«, [13] kot so npr. vrtci. Država mora otrokom zaposlenih staršev jamčiti »pravico do uživanja storitev služb in ustanov za varstvo otrok [13].« Vrtec je ustanova, ki jo mora država jamčiti staršem otrok. Država nima pravice razlikovati ali kaznovati otroke zaradi prepričanj njihovih staršev. Če to naredi, krši otrokove pravice in omenjeno Konvencijo.

Žalostno je, da slovenski pediatri predlagajo takšne zakonske »rešitve«, ki kršijo otrokove pravice!

28. člen pravi:
»Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do izobraževanja in z namenom, da bi bila ta pravica polagoma dosežena na podlagi enakih možnosti, še posebej:
a) zagotavljajo obvezno in vsem brezplačno dostopno osnovno šolanje;
b) spodbujajo razvoj različnih oblik srednjega šolanja, vštevši splošno in poklicno šolanje,
skrbijo, da je dosegljivo in dostopno vsakemu otroku, ter sprejemajo ustrezne ukrepe, kot je
uvedba brezplačnega šolanja in po potrebi denarna pomoč;
c) z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljajo, da je visoko šolanje na podlagi osebne
sposobnosti vsem enako dostopno [13].«

Konvencija o otrokovih pravicah pravi, da mora imeti otrok pravico do izobraževanja na podlagi enakih možnosti. Prav tako mora biti osnovno, srednje, splošno in poklicno šolanje vsem otrokom dosegljivo in dostopno, in sicer na podlagi njihove osebne sposobnosti.

Slovenski pediatri bi necepljenim otrokom izobraževanje preprosto onemogočili. To je v jasnem nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah. Države podpisnice te konvencije bi morale vsakemu otroku omogočiti dosegljivost in dostopnost do šolanja na podlagi otrokove osebne sposobnosti. Otrokov cepilni status nima nobene povezave z otrokovo sposobnostjo.

Ne verjamem, da so slovenski pediatri prepričani, da so necepljeni otroci nesposobni za šolanje. Pri tem gre preprosto za sledenje utilitaristični etiki brez poznavanja mednarodnopravnih dokumentov, ki jasno nasprotujejo njihovim »rešitvam« za dvig precepljenosti.

Oglejmo si še en tak mednarodnopravni dokument, in sicer Oviedsko konvencijo, ki govori o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino in je bila uveljavljena proti koncu prejšnjega tisočletja. 2. člen pravi: »Koristi in skrb za človeka morajo prevladovati nad izključno koristjo družbe ali znanosti [14].« Ta člen je v popolnem nasprotju z utilitaristično etiko. Človek ima prednost pred koristjo družbe. Na podlagi te premise nato 5. člen pravi: »Zdravstveni poseg se sme opraviti šele potem, ko je bila oseba, ki jo to zadeva, o njem poučena in je vanj prostovoljno privolila. To osebo je treba predhodno ustrezno poučiti o namenu in naravi posega kot tudi o njegovih posledicah in tveganjih. Oseba, ki jo to zadeva, lahko privolitev kadar koli svobodno prekliče [14].«

Cepljenje je zdravstveni poseg. Na podlagi Oviedske konvencije mora biti oseba o tem posegu poučena in vanj prostovoljno privoliti. Ob privolitvi pa lahko le-to kadar koli svobodno prekliče. Slovenski pediatri skoraj brez izjeme podpirajo obvezno cepljenje in o prostovoljni privolitvi ne želijo niti slišati. Stališče slovenskih pediatrov je v nasprotju s človekovimi pravicami.

26. člen te Konvencije sicer govori tudi o omejitvah teh pravic v raznih situacijah, tudi v primeru varovanja zdravja ljudi in to z omejitvami, ki so predpisane z zakonom v demokratični družbi. Tukaj ne bomo šli v podrobnosti, a omenjene »rešitve«, ki jih predlagajo slovenski pediatri, ne omogočajo večjega varovanja zdravja ljudi, da bi bil to razlog za omejitev pravic, o katerih govori Oviedska konvencija.

Očitno se iz prejšnjega tisočletja in 20. stoletja nismo kaj dosti naučili. Zakoni obveznosti, ki kršijo človekove in otrokove pravice niso novost. Takšne primere smo v zgodovini že imeli. Primeri takšne zakonodaje, ki jo je podpirala v tistem času tudi medicinska stroka (zagovorniki evgenike), so bili recimo zakoni o obvezni sterilizaciji. Obvezna sterilizacija se je argumentirala na podlagi splošno dobrega za družbo. Takšno zakonodajo so celo podprli na samem ameriškem vrhovnem sodišču kot varuhu ustave. V obrazložitvi so zapisali, da je »za ves svet bolje, da družba vidno neprilagojenim posameznikom prepreči nadaljevanje vrste.« Samo v ZDA so neprostovoljno in pod prisilo sterilizirali od šestdeset do petinšestdeset tisoč ljudi. To so bili ljudje, ki so bili po mnenju medicinske stroke domnevno nizke inteligence, potem ljudje, ki so domnevno zagrešili nemoralna dejanja, tudi samozadovoljevanje v puberteti [15]. Obvezna sterilizacija je ob podpori medicinske stroke in prava živela kar eno celo stoletje. Žal je takšno etično razmišljanje še vedno živo in smo mu danes priče, saj se dogaja pred našimi očmi.

Bomo mirno gledali in dovoliti medicinski stroki ter zakonodaji, da pred našimi očmi krši človekove in otrokove pravice ter svoboščine na podlagi utilitaristične etike koristi »za skupno dobro«? Gre za etiko, človekove pravice, znanost, svobodo, dostojanstvo in demokracijo. Gre za neke naše skupne ideale. Gre za to, kdo smo in za kaj se zavzemamo.

Moja vest bi bila nemirna, če ne bi jasno in glasno povedal, da se s tako etiko in takimi zakonodajnimi »rešitvami« ne strinjam, saj kršijo osnovne človekove pravice kot je pravica do informiranega pristanka za medicinski poseg cepljenja. Upam samo, da ne bomo kot družba potrebovali še enega stoletja, da bomo spoznali, kako napačno smo ravnali. Za zmanjševanje tega časovnega obdobja, pa je pomemben prav vsak poslanec in poslanka, pravnik, pediater, zdravnik, posameznik in posameznica, ki si bo takšni etiki in takšni zakonodaji upala s pokončno držo reči »NE!«.

Viri in literatura
[1] “Stranka modernega centra | Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih.” [Online]. Available: https://www.strankasmc.si/predlog-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-nalezljivih-boleznih/. [Accessed: 20-Sep-2020].
[2] J. Sluga, “Odgovor na pismo v zadevi »Odgovor na mnenje v zvezi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, EPA 1202-VIII«.” 18. 9. 2020.
[3] Š. Žnidaršič Reljič et al., “PRIZADEVANJA PRIMARNIH PEDIATROV IN ŠOLSKIH ZDRAVNIKOV ZA POVEČANJE DELEŽA CEPLJENIH OTROK V SLOVENIJI THE EFFORTS OF PRIMARY PEDIATRICIANS AND SCHOOL DOCTORS TO INCREASE CHILDREN’S VACCINATION RATES IN SLOVENIA.”
[4] “The ECPCP Velenje statement.” [Online]. Available: https://www.ecpcp.eu/fileadmin/pdf_doc_ppt/ECPCP_Velenje_Statement.pdf. [Accessed: 20-Sep-2020].
[5] “32. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.” [Online]. Available: https://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-komisije-za-peticije-ter-za-clovekove-pravice-in-enake-moznosti/174525931. [Accessed: 20-Sep-2020].
[6] J. Williams, Priročnik zdravniške etike, Dotis. Maribor: Medicinska fakulteta, 2016.
[7] T. Schmid, “Enakost in pravičnost”.
[8] “Karl Brandt (zdravnik) - Wikipedija, prosta enciklopedija.” [Online]. Available: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karl_Brandt_(zdravnik). [Accessed: 20-Sep-2020].
[9] J. J. Schultz, “The doctor’s dilemma: The utilitarian medical ethics of nazi physician karl brandt,” Univ. Toronto Med. J., vol. 90, pp. 176–180, 2013.
[10] M. Bekier, “The Ethical Considerations of Medical Experimentation on Human Subjects.” [Online]. Available: https://www.qcc.cuny.edu/socialsciences/ppecorino/medical_ethics_text/chapter_7_human_experimentation/Reading-Nazi-experimentation.htm. [Accessed: 20-Sep-2020].
[11] “Nuremberg Code.” [Online]. Available: https://en.wikipedia.org/wiki/Nuremberg_Code. [Accessed: 20-Sep-2020].
[12] “Splošna deklaracija človekovih pravic.” [Online]. Available: https://www.varuh-rs.si/index.php?id=102. [Accessed: 20-Sep-2020].
[13] “Konvencija o otrokovih pravicah.” [Online]. Available: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/clovekove-pravice/porocila-SLO-po-instrumentih-o-clovekovih-pravicah/73241a9c65/Konvencija-o-otrokovih-pravicah.pdf. [Accessed: 20-Sep-2020].
[14] “Človekove pravice v zvezi z biomedicino Oviedska konvencija in dodatni protokoli.” [Online]. Available: https://www.coe.int/t/dg3/healthbioethic/texts_and_documents/ETS164_Slovenian.pdf. [Accessed: 20-Sep-2020].
[15] Mladina, Pravica do »nepopolnosti«, 13. 2. 2012

Prosim podprite neodvisni mediji ZDRAVO SLOVENIJA. Pay Pal na koncu strani. Hvala!