Priča smo še eni odmevni sodbi v ZDA, multinacionalka Bayer- Monsanto je prisiljena plačati 2 milijardi dolarjev odškodnine zakoncema, ki sta zbolela za rakom zaradi glifosata v njihovem izdelku Round-Up. Kljub temu Bayer- Monsanto zanika nevarnost uporabe glifosata.

Za trditvami Bayer-Monsanta mora stati znanost. Torej obstaja veliko znanstvenikov, ki so za denar pripravljeni zastopati dobičkonosne izdelke Bayer-Monsanta, kljub številnim opozorilom uporabnikov, nevladnih in ekoloških združenj in znanstvenikov, ki ne prejemajo »donacij« multinacionalk. Takoj za tem so mediji. Bayer-Monsanto, kot razkriva francoski Le Monde, si je prizadeval vplivati na več kot 200 novinarjev in pravnikov, da bi naklonjeno pisali o pesticidih.

Po svetu je bilo leta 2011 uporabljenih okrog 650.000 ton proizvodov iz glifosata, prodaja pa je leta 2010 znašala približno 6,5 milijard dolarjev, kar je več kot vrednost vseh drugih kombinacij herbicidov. Uporaba glifosata se še naprej povečuje, predvsem zaradi uporabe gensko spremenjenih pridelkov. Kljub temu da je glifosat dokazano prisoten v splošni populaciji in da tudi žitarice, ki jih otroci jedo za zajtrk, vsebujejo glifosat. Podatki o nevarnosti glifosata za ljudi, živali in okolje so zastrašujoči.

Monsanto je zlonamerno prirejal znanstvene raziskave, da je njihov izdelek Round-Up, ki vsebuje glifosat, »varen« za uporabo. Prirejanje in objavljanje lažnih tabel lahko preberete v prepisu pričanja znanstvenika pod prisego na kalifornijskem sodišču. Monsanto ni dovolil, da sojenje poteka pred javnostjo, v strahu za svoje zaposlene. Za zdravje ljudi jih ni strah.

Glifosat in avtizem

Manj medijske odmevnosti imajo raziskave, ki poudarjajo nevarnost pesticidov na razvoj otrok. Obsežna raziskava Univerze v Kaliforniji, objavljena v British Medical Journal (marec 2019), je potrdila povezavo med izpostavitvijo nosečnic in otrok pesticidom (tudi glifosatu) in nastankom motenj avtističnega spektra. Preučili so 3000 otrok rojenih v letih med 1998 in 2010 v osmih okrajih z intenzivnim poljedelstvom. Ugotovili so, da uporaba enajstih pesticidov (med njimi je tudi glifosat) v oddaljenosti 2000 m od bivališča, vpliva na nastanek motenj avtističnega spektra. Gre za največjo tovrstno študijo do zdaj.

Nato je ekipa izločila 445 najhujših primerov motenj avtističnega spektra. Verjetnost njihovega obolenja se je povečala za 30-40 % zaradi izpostavljenosti glifosatu in drugim pesticidom med nosečnostjo in v zgodnjem otroštvu.

Z drugimi besedami, če ste noseča ženska ali mama otroka, ki živi v oddaljenosti 1 kilometra od polja, kjer redno uporabljajo pesticide, so možnosti, da otrok zboli za motnjami avtističnega spektra, »majhne do zmerno povečane.« V primeru, da ima otrok avtizem, pa je nevarnost hujše oblike, ki vključuje intelektualne ovire, še večja.

Čeprav število otrok z motnjami avtizma narašča, ni obsežnega vlaganja v odkrivanje vzrokov za porast te motnje tudi v Sloveniji, kjer se proizvaja in uporablja glifosat? Ponuja se odgovor, da predvsem zato, ker raziskave zunanjih vzrokov za nastanek motenj avtističnega spektra ne prinašajo dobička.

Multidisciplinarna ekipa, ki je objavila raziskavo v ZDA, ugotavlja, da je s stališča javnega zdravja treba obvarovati nosečnice in otroke v zgodnjem razvoju pred pesticidi, če želimo zdrav razvoj možganov. Tudi številne druge raziskave so pomembno osvetlile vpliv pesticidov na razvoj možganov pri otrocih.

V ameriški zvezni državi Indiana pa je raziskava na vzorcu 71 nosečnic pokazala, da so tiste, ki so imele v urinu višjo vsebnost glifosata, imele krajšo nosečnost.

Multinacionalke in vojna

Uporaba glifosata se je v zadnjih treh desetletjih dramatično povečala. Od osemdesetih let se je uporaba glifosata povečala za 2600 %! Glavni razlog za to povečanje uporabe je uvedba in široko sprejetje rastlin, odpornih na glifosat, torej tehnološka »inovacija«, ki je prišla na trg leta 1996.

»Ostanki glifosata lahko ostanejo v vodi in tleh več mesecev, morda celo let. To pomeni, da se z vsako uporabo glifosata poveča njegova raven v okolju« (Konkel, 2019). V 20 letih, odkar so bile uvedene kulture, odporne na herbicide, so se na mnogih področjih povečale ravni glifosata v okolju.

Profesor Antonio Palmisano je že pred leti za Zdravo Slovenija povedal, da je bila pravna posledica ameriške invazije v Iraku tudi ustavna odločba 81, ki omejuje uporabo lokalnih semen v Iraku. Takšna je moč multinacionalk, kot sta Syngenta in Monsanto. Vojne niso le orožje in nafta so tudi obvladovanje pridelovanja hrane in zdravje otrok. Genetsko spremenjena semena so potrjena katastrofa tako za ljudi kot okolje.

Zato ni presenetljivo, da je Juan Guaido, ki si prizadeva za prevzem oblasti v Venezueli izdatno podprt s strani Bayer-Monsanta. Kajti vlada Huga Chaveza je prepovedala uporabo gensko spremenjenih semen. Monsanto- Bayer ima namreč načrt, da dokončno uniči venezuelske kmetije in zaseje polja gensko spremenjenega bombaža, seveda škropljenega z glifosatom.