Prezrta volja ljudstva - poraz britanske leve politike
Transpolna agenda je prinesla poraz na volitvah.
Britanski laburisti na čelu z Jeremyjem Corbynom so na volitvah doživeli dramatičen poraz. To ni le pridevnik, tako slabo zastopani, kot bodo po včerajšnjih volitvah v parlament, so bili le še pod zloglasno Margaret Thatcher. Nekatere sedeže v britanskem parlamentu bodo zasedli konservativci prvič po letu 1918. Za laburiste pa je to največji poraz po letu 1935, piše Independent.
Podobno slabo so se na volitvah odrezali tudi Liberalni demokrati. Njihova predstavnica Jo Swinson ne bo sedela v parlamentu. Najbolj odločno je gradila svojo volilno kampanjo na transpolni identiteti. Zagovarjala je, da bo vsak lahko izbral svoj spol »brez pregleda«.
Velika Britanija je za večino prebivalcev v poraznem stanju. Vsakih osem minut otrok ostane brez stalnega bivališča, navaja BBC. Večinoma se selijo iz enega začasnega prebivališča v drugega. Javno britansko zdravstvo NHS je na robu zloma, napovedana je privatizacija. Prestolnica države pa je postala črna metropola zaradi nasilnih napadov z noži na ulici, število žrtev še vedno narašča. Ob zares hudi socialni stiski ljudi, kar 4 milijoni so ujeti v globoko revščino, britanske šole uvajajo LGBTQ+ programe že v prvem razredu, nespolna stranišča in šolske uniforme. Število družin, ki bo letošnji božič preživelo ob podarjeni hrani, pa je tudi strahotno veliko. Vse to je odraz nesposobnosti britanskih konservativcev, ki pa so ponovno slavili zmago. Ni zanemarljivo tudi to, da britanski kraljevi dvor ob vsem tem živi neverjetno razkošno. Princ Andrew pa je bil nedavno obsojen vpletenosti v pedofilsko mrežo svetovnih vplivnežev in je moral zapustiti javne funkcije.
Kako si razložiti, da je narod ob vsem tem glasoval za Borisa Johnsona, dokazanega lažnivca, predstavnika privilegirane brezdelne elite, ki je zagrizen imperialist, rasist in egomanijak? Čemu odločitev volivcev za karikaturo objestne oblasti, ki jih izkorišča? Kajti Britanci so sadomazohistično glasovali proti izboljšanju lastnega javnega zdravstva, šolstva in sociale. Jeremy Corbyn kot politik je doživel poraz, ki mu ga redko kdo lahko privošči, saj se je zavzemal za skupno dobro, a razhajanja v stranki, zgrešena blatenja v medijih, ki jih je doživljal in najhuje - napačni svetovalci, so pripomogli k porazu njegove stranke.
Stališče do brexita je odločilo volitve.
Prvi in zelo pomemben odgovor, ki pojasnjuje rezultat volitev, je brexit. Volivci in volivke na otoku so jasno in glasno izrazili svojo voljo na referendumu, da žeijo iz Evropske unije. Da se je bolj levo usmerjena politika opirala na slavne in bogate, da je zagovarjala ostanek v EU in zavlačevala odhod do grotesknih razsežnosti, je vzbudilo neverjeten odpor pri vseh, ki so glasovali ZA. Vodja laburistov Corbyn ni nedvoumno povedal, da bo spoštoval rezultat referenduma. Nekateri laburisti so volivce za brexit celo označili za rasiste.
Drugi pomemben razlog za padec laburistov je podpora New Green Deal-a in protestov Extinction Rebellion, ki so blokirali življenje v Londonu, se z lepilom prilepili na javni prevoz (!), da, celo na okolju prijazen avtobus. Pridiganje bogatih igralk v javnosti o »ekoloških izbirah«, medtem ko živijo v več vilah in potujejo z letali, je za večino višek sprenevedanja. Podnebni protesti Extinction Rebellion so tudi zapravili kar nekaj javnega denarja za čiščenje njihovega »performansa« z umetno krvjo. Policija v Londonu je za podnebne proteste namenila več kot 47 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več denarja kot za preprečevanje nasilja. Prav tako je bilo razkrito, da je za domnevno naprednimi ekološkimi gibanji skrit finančnih interes korporativnih struktur, ki bodo na novo opeharile že tako energetsko podhranjene prebivalce britanskega otroka.
Jeremy Corbyn je imel veliko boljši politični program kot Boris Johnson, vendar je vztrajal pri nekaterih točkah, ki niso blizu večini – oprl se je na globalistične agende velikega kapitala, ko gre za pomembni vprašanji: ekologijo in suverenost. Zato je dobil rdeči karton.
Zelo verjetno čaka podoben rezultat na volitvah številne evropske stranke, ki bodo sledile njegovim stališčem – torej zanikanju volje in potreb večine delavnih ljudi. Kajti večina evropskih levic gradi svojo podobo na tem, da privlači mladino iz mest, ki jim vsiljuje identitetno politiko.
Diego Fusaro, italijanski filozof in politični analitik, ki se sicer ne strinja z liberalno usmeritvijo Borisa Johnsona, meni, da je njegova zmaga dobra. Kar utemeljuje s tem, da je šele nacionalna suverena država lahko socialistična: »Zaradi tega je razredni boj v Evropi danes predvsem boj proti Evropski uniji.« Sodobnim evropskim levicam očita, da antifašizem uporabljajo na način, da bi prikrili izgubo identitete, pa tudi njihovo soglasje z globalnim sistemom apartheida, imenovanim kapitalizem.
»Konec EU je nujen, čeprav nezadosten pogoj, da se vrnemo k možni demokratični in socialistični politiki, kjer država upravlja trg v imenu skupnosti in njenih interesov.«
Da je britanska levica pozabila na skupnost, pove tudi 56-letni jeklarski delavec David Dixon, ki je prvič v življenju volil desnico, kar očita stranki Corbyna: »Počutil sem se prav umazano, da sem volil Johnsona. Ampak levica se je odmaknila od mene, ne jaz od nje. Odmaknili so se od svoje baze in za kogar se morajo postaviti.«
