Genocid zaradi vode se že dogaja
V Braziliji od leta 2016 poteka intenzivno lobiranje za privatizacijo pomembne vodne zaloge. Ponovno je to postalo očitno na zadnjem srečanju v Davosu, januarja 2018, kjer so potekali zasebni pogovori med brazilskim predsednikom Michelom Temerjem in vodjami korporacij Nestle, Coca Cola in Dow Chemical. Gre za skupino 2030 Water Resource Group, ki cilja na privatizacijo vode. Mint Press poroča, da Pentagon s tem namenom oborožuje regijo. Na tromeji v pragozdu nad zajetjem vode je ameriška vojska zgradila svojo bazo. Uradna razlaga je, da baza preprečuje financiranje terorizma v Libanonu.
Guarani vodonosnik - podzemna zaloga vode, je strateško izjemno pomemben vir pitne vode, ki zadostuje za 200 let svetovne porabe. Zaloga vode se nahaja pod Argentino, Brazlijo, Paragvajem in Urugvajem. Takšna zaloga vode pomeni veliko možnost dobička v času, ko je Zemlja vse bolj oropana naravnih dobrin ali so te močno onesnažene.
Politične napetosti med državami, rasizem in podkupovanje s strani korporacij ogrožajo to zalogo pitne vode, ki je za domačine življenjskega pomena. Podatek, da ima nekdanji ameriški predsednik George Bush veliko posest prav nad zalogo vode, kaže na moč tujih investitorjev in koruptivne politike.
Zaloga podzemne vode se raztega na površini 1, 2 milijona kvadratnih kilometrov in utegne biti predmet poslov z energijo, kmetijstvom, ter hrano in pijačo, piše Mint Press.
Genocid nad Guaraniji
Če je bilo nedavno Guaranijev 400.000, jih je zdaj komaj blizu 50.000. Do leta 1988 v brazilski ustavi domačini niso bili priznani kot ljudje. Še vedno jih pobijajo in preganjajo. V Južni Ameriki se že več desetletij odvija kraja zemlje in pitne vode avtohtonim prebivalcem. Korporacije si zemljo in vire vode brutalno prilaščajo za svoje posle. Boj domačinov in multinacionalk prikazuje tudi film Even the Rain (También la lluvia, 2010).
Čeprav je film umetniški, je realnost enako grozljiva. Guarani zaradi nemogočih razmer delajo samomore. Izgubili so kar 95 odstotkov svojega ozemlja, zaradi pridelovanja soje in sladkornega trsa veleposestnikov, ki se ukvarjajo z živinorejo, ta zahteva ogromne količine rodovitne zemlje in vode. Ker domačini nimajo več zemlje, so prisiljeni v skrajno revščino in lakoto. Survival Internatonal poroča, da so Guaraniji deležni vztrajnega genocida. Starešine ubijajo in skrivajo njihova trupla ali jih umorijo pred družinami.
Kakor navajajo brazilski mediji, imajo korporacije pri najemu Guarani vodonosnika možnosti, saj so koruptivne konservativne vlade v Južni Ameriki takšnim poslom, ki izključujejo domačine in javno dobro, naklonjene. Korporacija Nestle namene o privatizaciji vodnega uradno vira zanika, sporoča Mint Press.
KLIK NA OGLAS = POMOČ ZA NAS. Hvala!
Foto: Wikipedia CC
