Vprašanje za PEN: Kdaj ste postali cenzorji?
Odbor za Mir Mednarodnega Pena je obsodil gostovanje ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na knjižnem sejmu v Ljubljani. “Ljudje, ki so obtoženi vojnih zločinov, ne sodijo v Ljubljano,” je pojasnil predsednik Odbora za Mir Marjan Strojan. Nič ni skrival, da so se z omenjeno gesto pridružili protestu ukrajinskega Pena, ki se je v zvezi z obiskom Prilepina s protestnim pismom obrnil na Mednarodni Pen v Londonu.
Odbor za Mir obveščamo, da Zaharja Prilepina nobena obstoječa mednarodna organizacija ne obtožuje vojnih zločinov. Gre za dezinformacijo oziroma laž, ki jo je očitno posredoval ukrajinski Pen, v Odboru za mir pa nekritično povzeli. Ker je Ukrajina ena od strani v konfliktu, bi morali preveriti posredovano informacijo o domnevnih zločinih Zaharja Prilepina. Odbor za Mir bi moral biti zavezan načelu objektivnosti!
Zahar Prilepin je resda uvrščen na ukrajinsko spletno stran Mirotvorec, na kateri kot v času Stalinovih čistk na sramotilni steber “obešajo” “sovražnike ukrajinske države”, mnoge med njimi pa so že ubili.
Na seznam so uvrščeni tudi trije slovenski novinarji, pa tudi “agent Kremlja”, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Nemška oblast je Ukrajino zato pred dnevi pozvala, naj spletno stran zaprejo, česar pa niso storili, češ da jim obstoj strani omogoča “svoboda govora.” Tako si jo pač predstavlja ukrajinska oblast!
“Predlagam, da vse evropske države v Donbas pošljejo svoje najboljše opazovalce in tam izvedejo referendum. Zagotavljam vam, da prebivalci Donbasa ne želijo biti del Ukrajine, “je Prilepin na pogovoru v Cankarjevem domu predlagal rešitev. “Zakaj evropske države tega ne želijo, je že druga zgodba!”
V Donbasu ne gre za rusko agresijo, kot nas napačno prepričujejo že štiri leta, pač pa agresijo ukrajinske države proti lastnim prebivalcem, ki so se po Majdanu leta 2014 odločili za samostojnost. O tem poročajo številni neodvisni pisatelji, režiserji, politologi, analitiki in novinarji iz vsega sveta. V igri je pravica narodov do samoodločbe in Slovenija bi že zaradi lastne izkušnje morala imeti več posluha do hotenj prebivalcev Donbasa.
Žal nas mediji in javni intelektualci že od leta 2014 posiljujejo z izmišljeno zgodbo o ruski agresiji. Leta 2014 je v Sloveniji na povabilo slovenskega PEN-a gostoval ukrajinski pisatelj Andrej Kurkov, ki je brez dlake na jeziku priznal: “Živim zraven Majdana. Pet minut proč. Bil sem na protestu ...”. Lani je ukrajinski pisatelj Jurij Andruhovič postal nagrajenec Vilenice, kjer je agitiral za ukrajinski vstop v Evropsko unijo, ukrajinsko plat medalje pa je na marčevskem festivalu Fabula nato propagiral še mladi ukrajinski pisatelj Serhij Žadan.
Omenjeni ukrajinski pisatelji so na slovenskih književnih platformah nastopali kot politični propagandisti ukrajinskega režima, ki zdaj sploh ne skriva več, da se jim toži po časih kolaboracije z nacizmom. Režima, ki na vzhodu države že štiri leta izvaja brutalne vojaške operacije – tudi s prepovedanih orožjem – proti lastnemu prebivalstvu.
Zahar Prilepin se je kot javni intelektualec opredelil v državljanski vojni, tako kot so se v španski državljanski vojni Ernest Hamingway, Pablo Neruda, George Orwell in številni drugi. Opredelil se je tudi Odbor za Mir, in to ravno v času, ko je Ukrajina razglasila splošno mobilizacijo in so ukrajinsko-ruske napetosti spet dosegle vrhunec, kar verjetno ni naključje.
Gostovanje Zaharja Prilepina na knjižnih sejmih v Nemčiji in Franciji je minilo brez politizacije, ki smo ji priča v Sloveniji. Očitno v Berlinu in Parizu premorejo več politične intuicije, predvsem pa avtonomije. Nam bo po novem celo Kijev diktiral, komu smemo in komu ne smemo prisluhniti?
Polona Frelih, Center Glas - Evropski center za svobodo govora in tiska
