Presstitucija in novinarji kot vojni zločinci
»Tudi, če bi Rusija želela vplivati na (ameriške) volitve, mi to že počnemo. CIA izvaja to sranje neprenehoma. Manipuliramo s (tujimi) vladami,« besede Johna Bonifelda, producenta medijske korporacije CNN. Tega ni povedal javno, temveč kolegu novinarju, ki ga je skrivaj posnel s kamero. Uničujoči posnetki neizpodbitno dokazujejo, kdo ustvarja »fake news«. Bonifeld je med drugim komentiral, da je novinarska etika nekaj, o čemer se učiš v šoli, v realnosti gre za zgolj biznis.
Podpiranje napadov v Siriji, kljub novim odkritjem
Mislite, da se slovenski mediji ne prodajo za pest dolarjev? Očitno se. Kdo razpravlja o navedbah Pulitzerjevega nagrajenca Seymourja M. Hersha v časniku Die Welt o tem, da Bela hiša prireja dokaze o kemičnem napadu na Khan Sheikhoun s strani Bašarja al Asada? Hersh je v preteklosti razkril tako pomembne vsebine, kot je bil pokol Mai Lai v Vietnamu in mučenja v zaporu Abu Ghraib.
Hersheve navedbe podpira tudi Scott Ritter, nekdanji marinec in strokovnjak za nevarne snovi (New York Task Force 2 USAR team). O delovanju Belih čelad, ki so posnele »dokaze« o kemičnem napadu države na lastne ljudi, meni, da gre ali za popolno nekompetentnost ali celo ponarejene posnetke. »Humanitarna« skupina Bele čelade je v letu 2016 prejela 23 milijonov dolarjev s strani ameriške vlade, ki hoče zrušiti Asada. Ni konflikta interesov?
Večina zahodnih in slovenskih novinarjev in novinark se drži »varne« razdalje, da ne bi ogrozili svoje službe. Pogum, da nastavijo ogledalo NATU in rasistični politiki EU premorejo izjemno redki. Dvoličnost medijev, ki zgolj ponavljajo ameriško vojno retoriko glede Sirije, je moralna strahopetnost. Pisati o Siriji, brez, da se tehtno ovržejo navedbe Hersha, je nesprejemljivo, meni tudi nagrajeni britanski novinar Jonathan Cook.
Zakaj je tudi večina slovenskih medijev, kljub strahoti napada na Irak, ki je bil pomor civilistov na podlagi laži, ponavlja enako zgodbo o »zlobnem diktatorju« v Siriji? Iz Sirije pred »posredovanjem« NATA ni bilo eksodusa beguncev še manj trupel iz namerno razstreljenih avtobusov polnih otrok (!).
»Tudi slovenski novinarji podpirajo pobijanje, to težko razumem,« je že pred dvema letoma komentirala Polona Frelih, ki od leta 2011 pozorno spremlja dogajanje v Siriji. Priznam, da sem kolege in kolegice sprva skušala opravičiti, čeprav se z njimi nisem strinjala, da NATO bombardiranje Sirije prinaša »osvoboditev«. Potem sem ugotovila, kaj počnem. Sram me je. Ugotovitev Frelihove je povsem točna, kakor tudi komentar legende neodvisnega novinarstva Johna Pilgerja, da živimo v času, ko najboljši novinarji nehote postanejo disidenti. Vsi, ki na podlagi neobstoječih dokazov trdijo, da Sirci namesto miru želijo, da jih minirajo »zmerni uporniki« in raketira NATO, podpirajo vojne zločine. Trumam novinarjev in tiskovnih agencij nikoli ne bo nihče sodil, čeprav aktivno utrjujejo stališča, da je vojaško vpletanje v državo, ki ne napada drugih, nekaj »smiselnega« ter ustvarjajo prepričanje, da »diplomacija ni možna.«
Nekateri poročevalci medijskih hiš so bili celo »na terenu«, podobno kot avtorji z oskarjem nagrajenega dokumentarca Bele čelade. Torej, niso bili na terenu, temveč zgolj v varni bližini terena. Če prevedemo, niso bili v Parizu, temveč v Provansi, ampak oboje je v Franciji, kar je podobno, kajne? Redki novinarji in novinarke, ki so bili v Siriji, imajo eno sporočilo: »Nehajte podpirati skrajneže, ki netijo vojno.« Saj veste, tiste »zmerne do manj zmerne« teroristične skupine, ki imajo nekakšno »krizo identitete«, komaj smo sledili njihovim spremembam imena Daesh, al Nusra, ISIS. Bili naj bi nekdo, ki s pobijanjem in teroriziranjem civilnega prebivalstva predstavlja alternativo »diktatorju«.
Kako to, da Pentagon kot najmočnejša vojska pa planetu Zemlja, ne zmore ustaviti gruče fanatičnih bradačev? Najmodernejša, najbolj izurjena, vrhunsko opremljena, in vse kar je še tega, vojaška garnitura, poklekne pred možakarji, ki se z lepilnim trakom in doma narejenimi bombami in japonskimi džipi spuščajo v napade. Kdo lahko to sprejme kot »logično« razlago?
Vprašanje za generala v Pentagonu
John Pilger je ob podelitvi letošnje novinarske nagrade Marthe Gellhorn za izjemne dosežke neodvisnega pročanja, povzel delovanje njegove pogumne kolegice. Po dogajanju v osemdesetih v Panami je sedla na letalo do Washingtona. Vstala je med novinarsko konferenco v Pentagonu in vprašala generala: »Zakaj ste pobili toliko ljudi in zdaj še lažete?«
Si predstavljamo, da bi kdo danes to vprašal, se sprašuje Pilger? Strinjam se z njim, da so trenutno v presstituciji medijev le še častne izjeme.
Foto: You Tube
