Marketing identitet - 8 letni Drag Queen

Živimo v času rasizma in fevdalističnega oblastništva, ki dnevno v medijih, ustanovljenih posebej za to, širijo sovraštvo skupaj s posebej prirejeno različico zgodovine. Sočasno tisti, ki trdijo, da so proti fašizmu, prepogosto prepustijo s krvjo priborjene svoboščine marketingu, ki odpira etična vprašanja. Marketinški prijemi potrošništva so že tako skrajni, da tudi zarodke umetne oploditve, ki »ostanejo«, nekateri spremenijo v nakit.

Otrok v visokih petah je še vedno otrok!

Aktualni primer vprašljivega uveljavljanja svoboščin, je 8 letni »zvezdnik« Drag Queen, ki je znana oblika gejevske klubske kulture. Deček je za LGBT televizijo v Montrealu izjavil, da morajo otroci »dobiti nove starše, če se ti ne strinjajo, da njihovi otroci postanejo Drag Queen«. Izjava je na mestu, ker v Ontariu socialne službe že upoštevajo »spolno identiteto« kot kategorijo, ki vpliva na to, pri katerem staršu bo otrok. »Umetniško ime« fantka je Lactatia, torej nekdo, ki še pije mleko. Sam pa nastopa v visokih petah in s šminko.

Takšno delovanje dela kanadske LGBT scene je bridka zaušnica prizadevanju feminizma in staršev, ki upravičeno nasprotujejo hiperseksualizaciji otroštva. Ne gre za spolne identitete, ki so stvar posameznika, temveč za politiko otroštva, ki ga obvladujejo multinacionalke s tehnologijo, igračami, prehrano in drugimi oblikami standardizirane »zabave«. Poudarjeno ukvarjanje z videzom otrokom odvzema bistvo zgodnjega odraščanja.

Če se lahko strinjamo, da je tekmovanje »mini Barbik«, ki jim matere lepijo umetne trepalnice, barvajo lase in nohte, ter jih koreografirajo v seksualizirane nastope, nezaželena vsebina otroštva, naj enako velja za tiste LGBT nastope, ki uporabljajo enake metode. Ker ima seksualizacija otrok uničujoče psihološke posledice, so v Franciji prepovedali »lepotna« tekmovanja otrok. Naj bi jih zdaj uvedli nazaj, ker gre za »identiteto«?

Otroštvo je brez dvoma pod vplivom politične usmeritve staršev, ki so raznolike, vsi pa bi se morali strinjati, da je zgodnje otroštvo čas za plezanje po drevesih in ne za umetne nohte.

Identiteta in marketing

Trenutno se je uveljavilo 31 različnih spolnih identitet. Težko se je upreti razmišljanju, da postajajo zgolj le še en marketinški seznam. Kar se dogaja v življenju osebe, je vendarle več kot izbira s police identitet?

MTV je letos predstavila nagrade, ki niso »vezane na spol«. Pridobitev?  Tudi to nagrado je spet (!) dobila Ema Watson, privilegirana belka, ki je že od otroštva dalje bogatašinja. Po »nespolni« MTV nagradi je Ema igrala v Disneyjevem filmu »Lepotica in zver«, ki predstavlja izrazito patriarhalni stereotip ženske. Zaslužila je veliko. Koliko? Oh, o milijonih se ne razpravlja!

Sicer je Ema Watson tudi »obraz Diorja«, prestižne francoske hiše, kjer očitno brez težav sprejme še eno zelo stereotipno žensko vlogo. Če slučajno v Združenih narodih ne zatrjuje, da je feministka. Ema Watson je simptomatičen primer marketinškega pristopa h človekovim pravicam.

You Tube

Podoben primer je zloglasna multinacionalka Unilever in njena blagovna znamka Dove. V oglasu za milo prikaže mamice z dojenčki in transspolno osebo, ki pove, da je tudi ona mati.

Je blagovna znamka Dove tako »napredna«, da zavrača telesnost? Nikakor, njen zadnji marketinški primer so različno oblikovane embalaže tekočega mila. Oseba z veliko zadnjico, naj bi tako izbrala šampon z debelejšim spodnjim delom in tiste z vitkim pasom šampon, ki je v sredini zožen? Podobno neokusen primer kot nizozemska TV oddaja, kjer o ženskah ugibajo ali so noseče ali zgolj debele.

Dove je podobno kot Ema Watson zašel na področje politike identitet, ki jo obravnava na nivoju razprodaje.

Kot kaže politiko in multinacionalke ne zanima dejanska dobrobit ljudi, temveč kako obdržati dobiček in oblast, medtem ko obubožanim množicam mečejo drobtine. Za boljši vtis so jih obarvali mavrično. Še vedno so le bedne drobtine, od katerih se ne da živeti.