Plevel je bolj hranljiv kot sadje in zelenjava iz trgovine
Pripravil: Janez Ferkov
Raziskovalci iz kalifornijske univerze Berkeley so ugotovili, da so pleveli (več kot 130 vrst), ki rastejo v urbanem okolju San Francisca, vsi bolj hranljivi kot sadje in zelenjava, ki se prodaja v trgovinah. Tudi listnati ohrovt, ki je domnevno najbolj hranilna komercialno pridelana zelenjava in njihovo izhodišče za primerjavo, se ne more kosati z vseprisotnim »plevelom«.
V raziskavi so se za najbolj hranljive in okusne izkazali: regrat (Taraxacum officinale), kislica (Rumex spp.), slezenovec (Malva spp.), robida (Rubus fruticosus), trpotec (Plantago spp.), navadna zvezdica (Stellaria media), zajčja deteljica (Oxalis spp.), velika kapucinka (Tropaeolum majus), ognjič (Calendula spp.) in navadni tolščak (Portulaca oleracea).
Testiran plevel je imel več prehranskih vlaknin, beljakovin, vitamina A, kalcija, železa, vitamina K in več energijske vrednosti od listnatega ohrovta.
Pomembno je dodati, da so vse omenjene rastline tudi zelo zdravilne. Številni pleveli, ki so jih testirali, so bili namreč od nekdaj uporabljeni v tradicionalni ljudski medicini ameriških domorodcev; kot so tudi pri nas v Sloveniji.
Zemlja je na nekaterih raziskovanih rastiščih imela povišane koncentracije svinca in kadmija, toda testi vzorčnega rastlinskega tkiva kažejo, da pleveli ne vsebujejo nevarnih količin omenjenih ali katerih drugih težkih kovin. Strupi, kot so pesticidi, glifosat in PCB (poliklorirani bifenili) v raziskavi prav tako niso bili zaznani. Če pa se dvomi o primernosti rastlin lahko vedno odidemo na manj prometna območja in si zagotovi neoporečno nabiranje.
Raziskovalci so bili tudi zelo navdušeni nad dejstvom, da so bile rastline vključene v raziskavi, nabrane med rekordno sušo. »Plevel« je tako izredno zanesljiv vir hranil tudi v kriznem času.
Nabiralništvo in prehranjevanje z divjimi rastlinami je na svetu vseprisotno, tudi v mestnih območjih in ima lahko pomembnejšo vlogo, ko je na voljo le malo hrane ali če je predraga, pravi profesor statistike Philip Stark, ki je prav tako ustanovitelj Berkeleyjevega projekta za prosto dostopno hrano.
Profesor Stark opozarja, da je ključno pri nabiralništvu le (pre)poznavanje rastlin. Ljudem priporoča, da se izobražujejo in postopoma dodajajo divje rastline v svojo prehrano. Ovira za uporabo »plevela« v svoji prehrani je pri ljudeh lahko namreč velikokrat le psihološka.
Raziskovalci menijo, da bi divja hrana lahko zapolnila vrzel v pomanjkanju hranil pri prehrambnih navadah ljudi in izboljšala prehransko varnost. Komercialno pridelano sadje in zelenjava, ki se prodaja v trgovinah namreč v zameno za donos, obstojnost, privlačen videz in okus izgubijo skoraj vso hranilno vrednost.
Za več nasvetov o življenu z naravnimi ritmi kliknite na Zrelostni koledar. #vrtnarbrezvrta
