Zarodki živali s človeškimi celicami

Leta 2018 so v laboratoriju »vzgojili« prve hibride s človeškimi celicami. Ustvarjeni so bili z namenom razvoja organov, ki bi jih lahko presadili ljudem. Raziskovalci so v živalski zarodek dodali človeške izvorne celice. Takšni zarodki so v osnovi še vedno 99 odstotno živalski, z dodatkom človeške genetike. Zarodke so uničili po 28-ih dneh, piše Science Alert.

Vendar takšni poizkusi niso z vseh strani deležni etičnega odobravanja. Podobne poizkuse kot z zarodkom ovce, so izvedli z zarodkom prašiča, ki so mu dodali človeške celice in na ta način ustvarili medvrstno himero. Ime himera ima precej zlovešče ozadje, saj je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.

Prašičje himere s človeškimi celicami so v poizkusu premestili v maternico svinje, kjer so se razvijale do prvega trimesečja. Science Alert piše, je v organih takšnega zarodka ena od 10.000 celic človeška.

Poizkusi s himerami so se naprej začeli z mišmi. Zdaj laboratoriji uporabljajo najnovejšo tehnologijo za genske spremembe. Pri miših so s pomočjo te tehnologije »izključili«, da so razvije organ trebušne slinavke. Nato pa so v miši vstavili genetsko informacijo za razvoj trebušne slinavke podgan. Poizkus so nadaljevali s tem, da so pri miših s pomočjo genske tehnologije dosegli, da so imele oči in srce kot ga imajo podgane. Za posebnost laboratorij Salk Institute šteje dejstvo, da so iz podganjih celic miši razvile mehur, ki ga podgane nimajo.

Pri tem obstaja etično vprašanje, če se bodo vzgajale živali izključno z namenom, da se jim vzame organ, ki se bo presadil v človeka, če bo to izvedljivo. Ostaja tudi vprašanje, kaj se zgodi, če bodo šle človeške celice v možgane živalskega embrija in se tam razvijale. Za nekatere to ni sprejemljivo. Še posebej glede na posledice genetsko spremenjenih rejnih živalih, ki so razvile nenormalne telesne dele (novo vretence, debel jezik) ali predčasno umrle. Odd-Gunnar Wikmark, raziskovalec norveške fundacije GenOk, meni, da o posledicah spreminjanja DNK vemo (pre)malo.

Trgovanje s človeškim DNK

Leta 2018 je multinacionalka GlaxoSmithKline (GSK) plačala 300 milijonov dolarjev podjetju, ki se ukvarja z analizo DNK za posameznike, ki želijo na primer izvedeti, od kje izvirajo njihovi predniki. Takšno testiranje je razmeroma poceni, okoli 50 do 100 evrov za radovedne.

Zato ima podjetje 23andMe že bazo štirih milijonov posameznikov, ki so jim posredovali svoje vzorce in privolili, da testirajo njihov DNK. Podjetje je rezultate za masten dobiček prodalo farmaciji. Multinacionalka GSK namerava bazo uporabiti za razvoj novih zdravil. Podjetje 23andMe strankam zagotavlja, da so poskrbeli za anonimnost njihovih DNK podatkov.

Do zdaj je že 17 milijonov ljudi testiralo svoj DNK z namenom iskanja prednikov, hkrati s testom, pa so privolili na prodajo informacij o sebi. Reuters predvideva, da bo do leta 2021 takšnih samoplačniških DNK testov več kot 100 milijonov. Peter Pitts, predsednik neprofitne organizacije Medicina v javnem interesu opozarja, da so najbolj zasebni podatki uporabnikov prodani multinacionalkam, ki iz njih kujejo dobiček.

Novembra 2018 je bilo v Hongkongu 2. mednarodno srečanje na temo spreminjanja človeškega genoma: Human Genome Editing. Predsedujoči organizacijskega odbora dr. David Baltimore, Nobelov nagrajenec, meni, da bodo “Nekateri v dvomih glede strategije cepljenj, ki spreminja človeški DNK, čeprav jih lahko zaščiti pred boleznimi.”

Najbolj zlovešča pa je vizija molekularnega biologa iz Princetona, Lee Silverja, avtorja knjige Remaking Eden. Silver meni, da bodo premožni uporabili vse, kar nudi genska tehnologija in postali vladajoči razred “GenRich”. Drugi brez sintetičnih genov bodo njihovi sužnji. S časom piše Silver, se ne bodo mogli več medsebojno razmnoževati, tako kot se zdaj ne moreta šimpanz in človek.

Zelena trgovina je podpora neodvisnemu mediju. Poglejte :-)