Dokazi, da slovenska stroka zavaja: Necepljeni v tujini gredo lahko v vrtec!

Piše: Valeri Kochmann

V zadnjem času je bilo v kontekstu razprave o predlogu novele o zdravstvenem zavarovanju velikokrat slišati trditve medicinske stroke, da cepljenje po svetu pogojujejo z vpisom v vrtec. Vendar, kot se je izkazalo med preverjanjem teh navedb, je trditev slovenske stroke nedosledna. Ali gre za načrtno zavajanje javnosti?

Vir: RTVSLO.SI

Četudi je kje kakšna izjema, ne drži, da se necepljeni otroci v tujini ne morejo vpisati v vrtec.  

Veliko držav ne pogojuje vrtca s cepljenjem, izjeme so ob epidemijah

Starši, ki zagovarjajo svobodo odločanja glede cepljenja, so raziskali kakšna so zakonska določila v različnih državah glede vstopa v izobraževalne ustanove, če otroci niso cepljeni. Pisali so na naslove ministrstev za zdravje v Evropski uniji in širše, torej v države, kjer imajo glede na dostopne informacije prostovoljno cepljenje.

Izmed bližnjih, večinoma evropskih držav, so odgovorili iz pristojnih uradov v Nemčiji, Avstriji, Švici, Islandiji, Španiji, Estoniji, Luksemburgu in na Danskem, Irskem ter Nizozemskem. V teh državah vstop v vrtec ter druge izobraževalne ustanove ni pogojen s cepljenjem.

Iz Oddelka za zdravje in zaščito pravic v primeru infekcij v Nemčiji pišejo, da z izjemo začasnih ukrepov v primeru epidemij, cepljenje ni pogoj za prisostvovanje v programu različnih javnih institucij.  

Da ni nobenega zakonskega določila, ki bi prepovedoval necepljenim otrokom vpis v javne ali privatne vrtce kot tudi v druge izobraževalne ustanove, dobesedno napišejo iz ministrskih uradov v Avstriji, Švici, Španiji, Islandiji, na Danskem in Nizozemskem.

Iz urada za javno zdravje v Luksemburgu odgovarjajo, da v javnih izobraževalnih programih cepljenje ni pogoj za vpis v program. Navajajo še, da imajo privatne šole in vrtci svoja avtonomna pravila in se lahko odločijo tudi drugače. 

V primeru epidemij v Avstriji lahko osebam, ki kažejo znake bolezni, začasno prepovejo obiskovanje izobraževalnih institucij ali pa začasno prekinejo delovanje teh ustanov. V Švici poudarjajo regulativo, da v takšnih primerih necepljene otroke začasno izključijo iz izobraževalnega programa. Začasna izključitev necepljenih je sicer najverjetneje splošen ukrep.

Na Islandiji, v primeru epidemije, je stopnja ukrepov glede na zakonske uredbe odvisna od odločitve vodilnih epidemiologov.

Na Nizozemskem so imeli epidemijo ošpic v letih 2013/14. Kot pravijo na njihovem Ministrstvu za zdravje, je ta najbolj prizadela regije z najnižjo precepljenostjo. Da bi širjenje ošpic preprečili, predvsem med mlajšimi otroki, so ponudili dodatna cepljenja na teh območjih. Pravijo da bodo po potrebi ukrep ponovili. 

Podobno je v Španiji, kjer pa si oblasti tudi pridržujejo pravico, da v primeru epidemij razglasijo obvezno cepljenje za konkretne bolezni.

Iz Ministrstva za zdravje v Estoniji navajajo, da v njihovi državi ni nobenih splošnih omejitev, ko tudi ne omejitev za obiskovanje izobraževalnih ustanov za otroke, ki niso cepljeni. V primeru morebitnih epidemij pa estonske oblasti močno priporočajo, da necepljeni otroci začasno ne obiskujejo vrtcev ali šol.

Cepljenje je ponekod že od nekdaj prostovoljna odločitev

Kot smo že omenili imajo, glede na dostopne podatke, prostovoljno cepljenje vse navedene države (seznam je obsežnejši). Iz nekaterih držav pa so podali tudi širši oris konkretnih nacionalnih imunoloških politik, ki jih bomo v nadaljevanju povzeli.

Cepljenje je bilo od nekdaj prostovoljna odločitev, denimo v Luksemburgu in Islandiji, z izjemo nekdaj obveznega cepljenje proti črnim kozam (variola/smallpox immunization), ki so ga v obeh državah ukinili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Na Nizozemskem cepljenje nikoli ni bilo obvezno. Od leta 1983 je v veljavi zakon, ki zagotavlja telesno nedotakljivost, ne glede na morebitna drugačna zakonska določila. Kot pravijo bi bilo pri njih, tudi zaradi tega zakona, precej težko uvesti obvezno cepljenje.

V Švici se posamezni kantoni avtonomno odločajo o politiki cepljenja. V preteklosti so številne regije imele obvezno cepljenje, kasneje pa so se v večini vedno bolj liberalizirale v smer prostovoljnega cepljenja. Posebej poudarijo, da je v dveh kantonih obvezno cepljenje, v Fribourgu (proti davici in otroški paralizi) in Ženevi (proti davici). Vendar je tako bolj v teoriji kot v praksi, ker se je mogoče tem cepljenjem enostavno izogniti, kot so tudi kazni zelo redke, še pojasnijo na švicarskem ministrstvu za zdravje.

Tudi v Estoniji je cepljenje na prostovoljni osnovi. V njihovi nacionalni zdravstveni politiki je vodilo, da se pridobi osebni pristanek za vse medicinske posege. Cepljenje tu ni izjema.

Iz Luksemburga, kjer imajo tudi prostovoljno cepljenje, pišejo, da imajo zelo dober nacionalni program cepljenja, da so vsa priporočljiva cepljenja do osemnajstega leta financirana s strani države. Imajo visoko stopnjo precepljenosti in relativno malo nasprotovanja cepljenju na drugi strani.

V Španiji je prav tako v veljavi prostovoljno cepljenje, v primeru epidemij je mogoča uvedba obveznega cepljenja za konkretne nalezljive bolezni. 

Da je pri njih cepljenje prostovoljno ter da se v primeru mladoletnih oseb izvede zgolj s privoljenjem odrasle osebe oziroma zakonitega zastopnika, pa sporočajo iz Nemčije.

Posploševanje očitno ni dovolj

Uradni odgovori iz omenjenih držav, ki so (do zdaj) odgovorile (Nemčija, Avstrija, Švica, Irska, Islandija, Danska, Španija, Nizozemska in Luksemburg), pričajo o tem, da ni mogoče posplošiti, da je v tujini vstop v izobraževalne ustanove (posebej vrtce) pogojen s cepljenjem.

Seveda ni izključeno, da so kje vrtci, šole ali fakultete, ki pogojujejo vpis z dokazili o imunizaciji, a slednje vsekakor ni univerzalno dejstvo. Se pravi, če kakšna posamezna fakulteta v ZDA zahteva dokazila o imunizaciji, to ne velja avtomatično povsod drugje. Poleg tega so v ZDA velike razlike med njenimi federalnimi državami, prav tako pa večina teh držav priznava medicinsko in/ali filozofsko in/ali religiozno izjemo za cepljenje.

Drži pa, da so na primer v Splitu, na Hrvaškem nedavno sprejeli, da necepljeni otroci ne bodo smeli v vrtec. Prav tako so isto sprejeli v italijanski pokrajini Emilia-Romagna. Podobno se dogaja v Bosni in Hercegovini, kjer predvidevajo strogo kontrolo cepilnega statusa pred vrtci, šolami in tudi službo. V omenjeni italijanski pokrajini po naših podatkih cepljenje ni obvezno, medtem ko je obvezno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Gre za očitni razkol med starejšimi in novejšimi članicami EU, ki jih številni označujejo tudi za nove kolonije EU, kjer se prodajajo zdravila, ki niso zaželena na bolj razvitih trgih.

Mimogrede, na tem mestu naj še omenimo, da cepljenje tudi v Avstraliji ni obvezno, vendar pri njihovi politiki izstopa, po pregledanih podatkih, edini znan primer, da necepljeni otroci niso opravičeni do otroškega dodatka.

Samoplačniško kritje zdravljenja v predlogu novele zakona o zdravstvenem zavarovanju?

Ministrstvo za zdravje v Sloveniji smo vprašali, po katerih državah so se zgledovali pri oblikovanju predloga, da bi bili necepljeni otroci izvzeti iz zdravstvenega zavarovanja, v primeru, da bi zboleli za boleznimi, za katere v strokovnem pogledu velja, da so preprečljive s cepljenjem. Iz ministrstva nam (do tega trenutka) niso odgovorili.

Poglobljena in primerjala analiza bistvenih vprašanj v povezavi z globalno cepilno politiko bi lahko bila tako rekoč obvezna.

Opomba: Vse uradne odgovore na povpraševanje (elektronsko pošto) hranimo v uredništvu.