Kdo je odgovoren za radioaktivni jod nad Evropo?

Vir: IRSN, Francija

Piše: Valeri Kochmann

Januarja 2017 so v evropskem ozračju izmerili prisotnost radioaktivnih delcev joda-131. Za izvor ni nihče prevzel odgovornosti, predvideva se, da je ta nekje na severu Evrope. Zakaj izvora oblasti potencialno ne povežejo z nesrečo v jedrskem reaktorju, ki se je zgodila oktobra 2016 (IFE Halden) na Norveškem?

Svetovni mediji so o prisotnosti radioaktivnih delcev pisali šele v drugi polovici februarja 2017.  The Independent, poudari, da so oblasti na začetku zamolčale »skrivnostno« radiacijo. Članek britanskega časnika so deloma povzeli pri RBTH Slovenija, ki je, kot izgleda, tudi edini medij, ki je pri nas poročal o incidentu.

Javnost je bila obveščena en mesec po tistem, ko so bili odgovorni nedvomno seznanjeni z dogodkom. Francoska agencija za jedrsko varnost – IRSN, ki je 13. 2. 2017 podala izjavo za javnost, navaja, da so predhodno – že v drugem tednu januarja (2017), na severu Norveške izmerili delce radioaktivnega joda. V naslednjih dveh tednih so jih locirali še na Finskem, Poljskem, Češkem, v Nemčiji, Franciji in Španiji.

RBTH Slovenija povzema, da so radioizotop našli ločeno in zato predvidevajo, da je bil predhodno izoliran. V takšni obliki se po navadi uporablja v medicini, denimo za terapijo raka ščitnice in drugih bolezni. Bi lahko bilo za izpust odgovorno kakšno farmacevtsko podjetje?

Kot Thomas Nilsen piše za Barents Observer, pa bi radioaktivni jod, v takšni obliki, lahko bil tudi posledica nesreče v jedrskem reaktorju.

Nasprotno ni prav verjetno, da bi bili ti radioaktivni delci posledica jedrskih testiranj. V takšnem primeru bi, poleg radioaktivnega joda, našli še druge, prav tako radioaktivne delce. Nepojasnjen dogodek tako očitno ni posledica skrivnih jedrskih testiranj, ki naj bi jih izvajali na skrajnem severu Rusije, kot so špekulirali posamezni mediji.

Pri agenciji IRSN navajajo, da najdene količine ne predstavljajo nevarnosti splošnemu zdravju. Zaradi spreminjajočega se vetra ni mogoče določiti natančnega mesta izvora. Predvidevajo, da je bil ta nekje na severu Evrope.

Prikrivanje razsežnosti nesreče v jedrskem reaktorju na Norveškem?

Radioaktivni jod relativno hitro (v osmih dneh) izgubi polovico radioaktivnosti. Pri francoski agenciji IRNS zato menijo, da gre za nedavni izpust.

Vendar – dokler ni potrjenega vira, bi lahko hipotetično predpostavili tudi časovno bolj oddaljen incident. V takšnem primeru bi bile začetne vrednosti radioaktivnega joda lahko precej višje. Pravzaprav bi nam na takšna vprašanja morali odgovoriti strokovnjaki.

Alternativni mediji in aktivisti so v tem kontekstu opozorili na nesrečo v (manjšem in raziskovanju namenjenem) nuklearnem reaktorju, na Inštitutu za energijo in tehnologijo – IFE Halden, na Norveškem. Incident se je zgodil 24. 10. 2016, Norveški agenciji za jedrsko varnost – NRPA, so ga odgovorni prijavili šele naslednji dan.

Agencija NRPA je nato prijavila izpust radioaktivnega joda. Ugotovili so, da je nesreča na IFE Halden posledica tehnične okvare in da so bile izpuščene manjše količine radioaktivnega joda (-131 in -132), ki ne bodo vplivale na zdravje in okolje.

Vendarle, kot navaja Nils Bøhmer za norveško nevladno organizacijo Bellona, ki je specializirana za nuklearno varnost, zadnji incident kaže, da obstajajo tehtna varnostna vprašanja pri delovanju IFE Halden, kot tudi tamkajšnjega strokovnega vodstva.

Bøhmer incident podrobneje analizira in ugotavlja, da je radioaktivni jod začel uhajati, takrat ko bi morali odpraviti tehnično težavo v reaktorju. Jod je uhajal po ventilacijskem sistemu, zaradi česar so ta sistem, sicer šele naslednji dan, zaustavili. Obenem bi morali ustaviti tudi dotok zraka, vendar ga niso, zato je pritisk zraka ustavil ohlajanje z vodo. Kar bi posledično lahko vodilo v eksplozijo reaktorja.

Z namenom stabiliziranja reaktorja, so nato ponovno zagnali ventilacijski sistem, in tako celotno količino (v približno enem dnevu) steklega radioaktivnega joda spustili v okolje.

Sledenje radioaktivnosti po Evropi

Pridobljene podatke o aktualnem radioaktivnem oblaku nas Evropo, kot pravijo pri francoski agenciji IRSN, bodo v nadaljevanju delili in analizirali v sodelovanju z mednarodno mrežo Krog peterice (Ring of Five, Ro5), ki je zadolžena za radiološki nadzor nad okoljem

Stopnjo radioaktivnosti je po Evropi začel spremljati tudi tako imenovan »jedrski vohljač«. To je ameriško vojaško letalo (WC-135 Constant Phoenix), ki lahko zazna nuklearne eksplozije ali radioaktivno sevanje. Med drugim je deloval tudi po eksploziji v Černobilu, leta 1986.

Letalo je v Evropi, po besedah predstavnika ameriškega letalstva (US Air Force), na temelju vnaprej načrtovane poti.

Sama naključja in uganke?

Zakaj ni nihče prevzel odgovornosti za radioaktivni jod nad Evropo? Zakaj mediji ne problematizirajo vprašanja izvora in zakaj smo bili tako pozno obveščeni o incidentu?

Ali institucije na področju nuklearne energije delujejo transparentno?

Alternativni mediji denimo poročajo, da je nesreča v Fukušhimi kontaminirala celoten Pacifik, pa o tem pri nas skoraj ne govorimo.

Veliko je neznank, vendar so s tem povezana zelo pomembna vprašanja varovanja okolja ter javnega zdravja.