Ena ura pekla po lastni izbiri
Gre za zelo zasebno zadevo. Ste si kdaj predstavljali, ali bi trepetali, ali bi se vdali, če bi vas obdolžili po krivem? Pa letalski napad nad vašo hišo? Ste prisebni ali panični? Vas ob plastiki na plaži in zvoku motorne žage zajame žalost ali bes? Še nekaj: bi se lahko uprli podpisu pogodbe, s katero zaslužite 100.000 evrov, čeprav gre za zavajanje ljudi? Bi morda celo rekli, da ste v peklu?
Režiserka Barbara Pia Jenič, ki se posveča senzorialnemu gledališču, je na izviren in prodoren način predstavila delo Danteja Alighierija, Božanska komedija. Vrhunsko literarno delo nas še vedno preseneča s svojo silovitostjo. Režiserka je Božansko komedijo pretvorila v zgoščeno izkušnjo posameznika, ki dobesedno stopa za Dantejem. Ne skozi vse kroge pekla in nebes, obiskovalcu in obiskovalki se razpre oder v lastni notranjosti. Izkušnja je nepozabna in temeljita. Morda se za hip zdi, »kaj je meni tega treba«? Oziroma »to ni nič«, ko se obiskovalec z zavezanimi očmi prepusti vodnicam po senzorialni izkušnji Božanske komedije. A predstava, torej oder znotraj nas oživi in ostane razprt tudi potem, ko se odpravimo domov in prespimo.
Dantejeva Božanska komedija je ena izmed dragocenih zapuščin evropske umetnosti, ki zlahka presega čas in prostor. Režiserka je pri svojem ustvarjanju skušala povezati besedilo z dognanji sodobne znanosti, ki ugotavlja, kako misli vplivajo na naše počutje, ne glede na okoliščine. Znanost skuša na sebi lasten način zapisati, kar je bilo že spoznano pred tisočletji v jogi in budizmu, ali tradicijah katerih jezika še nismo razvozlali.
Dantejevo delo na 900 straneh je težko uprizoriti, brez, da bi okrnili monumentalnost tega dela. Režiserkin pristop senzorialnega gledališča daje možnost spoznati Božansko komedijo v presekih, a tam na način, ki ga ne pričakujemo. Aktualnosti tega srednjeveškega dela ni težko razumeti. Kakor pred tisočletji pred kamnitim vodnjakom in z leseno piščalko oziroma danes s plastično steklenico v roki in najnovejšim mobilnim telefonom, človek še vedno podlega zavisti, ljubosumju, sovraštvu, izdaji, ravnodušnosti in hkrati hrepeni po načinih, da bi vse to presegel. Ali pa morda ne več?
Glavno vprašanje neverjetne in dejansko osupljive pretanjenosti opisov pekla, vic in nebes, ki nam jih posreduje Dante, je, zakaj vztrajamo pri tistem krogu pekla, ki ga že poznamo, čeprav pot vodi navzgor?
Je vonj vrtnice in pogled angela slabši nadomestek za lepljivo požrešnost demonskega krohota? Senzorialno gledališče brez tega, da bi vi gledali kogarkoli ali kdorkoli vas, razkrije to v nas samih in tukaj je njegova presežna vrednost.
Človek bo presegel svojo ujetost v negativnosti verjetno takrat, ko se bo dejansko lahko sprehodil skozi pekel, vice in nebesa v sebi in rekel – komedija.
Ponovitvi 16. in 23. december 2019, ob 19h v Muzeju novejše zgodovine, v Cekinovem gradu.
Obiščite ZELENO TRGOVINO na spletu.
