Botoks feminizem

Madonna Instagram za Valentinovo, s pripisom "Love Hurts".

»Fuck yeah.«

Premalo.

Zahtevala je: »Fuck, fuck, fuck yeah.«

Osvobojeno občinstvo osvobojene Madonne ji je odgovorilo kot odmev.

Ker enkrat je premalo, dvakrat malo bolje, trikrat pa šele zaleže, je dahnila v mikrofon. Da bo vsem jasno, da si Madonna še danes drzne vse.

Trdi, da postavlja nova merila za ženske po 50. letu. Bliža se šestdesetim, še vedno v mrežastih nogavicah, visokih petah in z ljubimci, ki morajo najprej javiti mami, če lahko prespijo pri njej. Ob tem je karkršnakoli kritika Madonne pospremljena z naslednjimi izjavami:

»Zaničuješ starejše ženske!«

»Nisi feministka!«

»Sovražnica spolne svobode!«

»Utrjuješ stereotipe o mamah!«

Dodala je še svoj odgovor v pesmi Prasica, jaz sem Madonna (Bitch, I am Madonna).

Wikipedia

Redki so glasovi, ki opozarjajo na lažno opolnomočenje žensk oziroma fake feminizem. Skakanje po odru, kjer druge ženske poimenuješ za »prasice«, sodi v poniževanje žensk in celo nič hudega sluteče živali, torej ponavljanje tragedij patriarhata. Kako si sicer lahko razlagamo, da je Madonna v majici z napisom »Big as Madonna«, stopila do pevca Draka in mu ošabno namenila poljub pred množico? V čem se Madonna razlikuje od šefa pisarne, ki otipava mlajšo sodelavko med sestankom, ona pa iz vljudnosti do strank ne dvigne glasu? V prevzetnosti je Madonna postala enaka tistim, ki si izbirajo eno mlado spremljevalko ali spremljevalca za drugim. Seveda zgolj na račun svojega denarja in vpliva. Ni znano, da bi se vile vrste mladih ljudi pred vrati upokojenih hišnikov in pedikerk, pa če so še tako »fejst«.

So izjave multimilijonskih popevkaric, da so tarče seksizma, več kot le ceneni izgovor? Ali spolno provokativnost uporabljajo predvsem zato, da bi pozornost pritegnile nase in zaslužile? Kdaj opozarjajo na dejanske težave žensk, kot so pravice delavk, dostop do vode in sorodna življenjsko pomembna vprašanja, ki so daleč od dileme, ali bi seksali v črnih čipkah, ali brez? Tovrstne perverzije so običajno luksuz tistih, ki nimajo dobesedno nič bolj pametnega za početi. Strinjam se s feministično blogerko Megan Murphy, ki pravi, da Madonna ni ne stara ne grda ali netalentirana, vprašanje je, če je seksualnost vse, kar želi povedati? Madonna je vendarle nekdo, ki ji je bilo dano vse, kar razumemo kot zabavo in izražanje. Ni ravno računovodkinja, ki je morala skrbeti deset let za mater na vozičku, izrezovati kupone za ugoden nakup praška in se voziti z avtobusom dve uri v službo in bo zdaj končno lahko spoznavala sebe.

Umetne trepalnice in seksizem

Feminizem v pajkicah je lahko naslov komedije, težje pa predstavlja gibanje za pravice žensk v družbi. Ne zaradi tega, ker bi bilo komu nerodno kazati zadnjico ali z njo stresati, temveč zato, ker so najbolj očitne težave žensk socialnega izvora, ne seksualnega. Ostanejo brez službe, brez prispevkov od bivšega moža, vržejo jih iz službe zaradi nosečnosti, ker so otroci bolni, ali ker niso dovolj »lepe in mlade«. Nimajo vse denarja za botoks in kirurške posege kot Madonna. Pravzaprav njena zunanja podoba kaže, da želi nenehno ustrezati normativom spolne privačnosti, ki so bižje pornografiji kot feminizmu. Mar ni pojavljanje v javnosti izključno z umetnimi trepalnicami, plastičnimi ličnicami, debelimi plastmi ličil in obveznimi rokavicami, ki skrivajo njene dlani, strah, da ne bo dovolj privlačna?

Komu točno služijo udarci po zadnjici na odru in opletanje z bičem? Kar spominja na suženjstvo in zlorabe. Madonni je dovoljeno vse, ker je ženska, moški pa so označeni kot hudi šovinisti, če žvižgajo za dekletom na ulici?

Kaj je dejansko Madonna storila za ženske, če meni, da je ikona opolnomočenja? Na primer lahko bi nosila izključno modo pravične trgovine, kar bi si z lahkoto privoščila. Nemara bi se lahko sprehodila tudi pred kakšno kliniko za abortuse v ZDA in kaj zapela ljudem, ki tam »molijo«. Vendar ni. Lahko bi tudi zavzela jasno politično stališče, zakaj je leta 2003 umaknila video American Life, ki je bil kritičen do ameriške zunanje politike. Takrat se je začel napad na Irak in nekako ni bil pravi čas za nepatriotsko glasbo, je očitno menila »feministka«, ki je ob tem poudarila: »Molim za naše vojake.«

Nadčlovek na triciklu

Sproščena erotika je osvobajajoča, če je izbira in ne del osebnosti, ki je nenehno naprodaj, kar se vedno bolj dozdeva pri Madonni, ki jo vztrajno občudujejo množice ljudi. Kot vzor. Najbolj moteče je, da je lažna spolna osvobojenost kot način bogataškega življenja postala ne le nova moda, ampak tudi prislino povezana s feminizmom. Ki je vse prej kot to. Kdo ve koliko sta plačana Madonnina asistentka in kuhar? Imajo bolniško? Pa prosti čas za družino? Kakšne so njihove pogodbe?

Madonna je nadčlovek, tako ocenjuje Guardian njeno zadnjo turnejo v Avstraliji. Med drugim je argument oboževalcev za to oceno, da se vozi na otroškem triciklu.

Kakorkoli. O okusih glede glasbe ne gre razpravljati. Madonnino pogosto sklicevanje na seksizem in feminizem je kot njena vožnja na otroškem triciklu. V svojem bogastvu in slavi ju uporablja zgolj za razkazovanje sebe in ne za solidarnost.