O virusu in denarju
Piše: mag. Blaž Kavčič
Dostojno preživetje človeške civilizacije je odvisno od tega, ali se bo dovolj hitro dovolj veliko število ljudi zavedlo dejstva, da imajo plenilske elite na voljo poljubne količine zastonj denarja, ker so privatizirale, monopolizirale in globalizirale proizvodnjo denarja.
Preživetje bo možno samo preko revitalizacije vloge suverene nacionalne države in paradigmatsko na novo postavljenega upravljanja države v dobro njenih državljanov.
Ni ne osebne ne nacionalne suverenosti brez monetarne suverenosti.
Sedanja protislovja delovanja človeške družbe niso rešljiva v okviru nespremenjenega sistema, so pa rešljiva z osredotočanjem na vzroke stanj in na sistemske spremembe. Iz denarno sekvenčne v življenjsko sekvenčno paradigmo s prioriteto kakovosti človekovega življenje v kakovostnem naravnem in kakovostnem naravnem okolju in ne s prioriteto koncentracije finančne, kupne in odločevalske moči, kot je sedaj.
Zdravo ljudstvo bi pomenilo propad sedanje najmočnejše globalne korporacijske povezave – Rockefellerjevih farmakogigantov. Od tod doktrina vojne proti virusu. Znanstveno je neizpodbitno, da patogenega virusa ni. Če je – nikoli ni bil dokazan. Vzroki rakov in drugih obolenj so drugi, predvsem uničevalnost milijarderske kaste.
Cepljenje temelji na hipotezi, ki ni bila nikoli znanstveno dokazana. Od Jennerjeve prevare s črnimi kozami in Pasteurjeve prevare s steklino naprej gre za ideološki in finančno motiviran konstrukt. Leta 2020 pa je prišlo do kulminacije ambicij prevzema globalne totalitarne oblasti, utemeljene na cepilni diktaturi.
Odločanje o najpomembnejši zadevah je vse bolj koncentrirano. Nič ni tragičnega, če se tega poglobljeno ne zaveda prav vsak državljan, a za vse tiste, ki kakor koli vstopajo v prostor upravljanja družbe ali javnega izražanja stališč, je to nesprejemljivo. Za kakšno kombinacijo neznanja ali pokvarjenosti gre, je sekundarno vprašanje. Konkretna posledica koncentracije odločanja je namreč, da tudi o življenju, delu, zdravju, vzgoji in izobraževanju, hiranju, bolezni in smrti državljanov Slovenije odloča globalno koncentrirana plenilska elita. Državna oblast, znanost in umetnost, nevladni sektor, mediji, zbornice, sindikati … predstavljajo zgolj izvedbeni mehanizem. Kadarkoli v celoti ali po delih zamenljiv. Če volja ljudstva kdaj izjemoma pride do izraza, je poteptana, kot so referendumsko zavrnjeno EU ustavo povozili z Lizbonsko pogodbo. Inštitucije in omrežja, ki predstavljajo v stoletjih rastoči koncentrat odločevalske moči, bomo po ameriški ekonomistki Catherine Fitts Austin poimenovali »Globalist«. Ta izraz precej dobro označuje odločevalsko kasto, ki jo sestavlja jedro Black Nobility, Klub 300, Bilderbergi, Trilaterala, Council for Foreign Relations, prostozidarji, iluminati, jezuiti, City of London, Bank for International Settlements (BIS), Svetovni gospodarski forum (WEF), Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka (ECB), Združeni narodi (UN), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) …
Med najpomembnejše kategorije na krilih laži in propagande letečega naskoka Globalista na človeštvo sodita virus in denar. Za obe kategoriji je značilno, da ju sponzorirani akademiki predstavljajo ne samo napačno, ampak popolnoma obratno od resnice. Virus je dejansko nepogrešljiv del žive narave, za človeka enako pomemben kot vsaka celica organizma. Brez virusa ni življenja, vsak trenutek so okrog nas na naši koži v našem organizmu milijarde virusov. Gre za izločke (eksozome) celic, v primeru bolezenskih stanj organizma so virusi posledica in ne vzrok. Posebej pomembna je tudi kategorija denar, ker je monetarno področje temeljna infrastruktura prenosa premoženja od manj premožnih k bolj premožnim. V praksi namreč. Prevladujoča politično-ekonomska doktrina, neoklasična, namreč denar in denarni sistem razlaga kot nevtralno kategorijo, ki naj ne bi vplivala na prerazporejanje ekonomske moči.
Zaradi trenutnih razmer smo prisiljeni denar in virus obravnavati skupaj, ker je Globalist razkril načrte, da bo ukinil stoletja obstoječe različne denarne valute in uvedel centralizirane žetone, ki jih bodo ljudje s cepivi dobili naknjižene v telo. Še več, predviden je postopek podatkovnega rudarjenja (data mining), s katerim naj bi posameznik s svojimi psihofizičnimi aktivnostmi pridobival kupno moč, dovoljenje za potovanje, nakazila in podobno odmerjeno po volji Globalista, ki lahko vse pravice ukine z daljinskim upravljanjem. Tudi notranje nezadovoljstvo s politiko odšteva kupno moč posameznika v tako imenovani novi normalnosti.
Evforija na borzi, kjer gredo tečaji bitcoina strmo navzgor, terja pojasnila. Seveda se da s tržnimi nihanji zaslužiti. Že od znanega fiaska s holandskimi tulipani je tako, da kdor ima srečo ali znanje, da v borzne špekulacije vstopi, ko je cena nizka in izstopi, ko je visoka, bo zaslužil, oziroma priigral veliko. Veliko več jih zgubi, kot dobi, na koncu vedno veliki zaslužijo, mali izgubijo – z redkimi izjemami. Vrednost se namreč na borzi niti širše v finančnem sektorju ne ustvarja, ampak zgolj napihuje in prerazporeja. Nič novega se ni v gospodarstvu ali družbi ustvarilo, kar bi bilo podlaga za rast borznih tečajev. V času pisanja tega prispevka se je borzna kotacija bitcoina povzpela že preko 40.000 dolarjev, kar je samo odraz popolne sprijenosti sistema. Podrobno analizo zadnjih dogajanj je objavil portal Logično.
Pri denarju je izvirni greh v napačnem pojasnjevanju izvora denarja. To naj bi bil barter, v smislu, da naj bi denar nastal iz iskanja praktičnosti pri menjavah ovac, krav, žita, krampov … Kot pojasnjujejo heterodoksni ekonomski zgodovinarji, pa denar izvira iz kredita, je prenosljiv kredit, je družbena tehnologija. Kot razlagajo specialisti za področje denarja (Skidelsky, Graeber, Pettifor, Martin, Hutchinson …) in kot dejansko prakso pojasnjujejo zagovorniki Moderne Monetarne Teorije (MMT) je denar družbena tehnologija. Monetarni sistem bi moral biti torej, podobno kot ceste ali vodovod, cenena družbena infrastruktura, ki omogoča merjenje in izražanje vrednosti ter kupne moči, menjavo, varčevanje, investiranje, plačevanje davkov. Praksa je drugačna. Usodna je bila privatizacija Ameriške centralne banke – FED, ki jo je leta 1913 privatizirala ista skupina magnatov, kot je začela nekaj let prej vzpostavljati novo doktrino biologije in zdravstva. S sužnjelastništvom in nafto obogatele dinastije (Rockefeller, Rothschild, Morgan, Carnegie …) so konec 19. stoletja ustanovile AMA (American Medical Association), ki je v Pasteurjevem konceptu biologije in medicine – teorija klic (Germ Theory) zaslutila možnost trajnih zaslužkov na osnovi promoviranja nuje po stalni vojni zoper mikroorganizme, ki naj bi napadali človekovo zdravje. Kot po slučaju so temelji farmacevtike bili postavljeni na nafti in njenih derivatih.
Med heterodoksnimi ekonomisti konsistentno primerjavo dveh glavnih teorij denarja, torej bartersko ali trdo in kreditno ali mehko, predstavlja Robert Skidelsky:
Zgodovinsko gledano se torej neločljivo prepletajo farmacija, denarni sistem, sužnjelastništvo. Heterodoksni ekonomisti so tudi porušili tezo o tekstilni industriji in bombažu kot ključnemu prispevku k prvotni akumulaciji kapitala in gospodarskemu in tehnološkemu napredku. Kot pojasnjujeta Hickel in Chang, je dejanski zagon zahodnemu kapitalizmu dala uplenjena akumulacija iz sužnjelastništva.
Gospodarski zlom leta 2008 je Globalist s pomočjo svežega ameriškega predsednika Obame in njegovega bankirskega kabineta rešil genialno. Krivci so bili nagrajeni in globalni špekulanti so v naslednjih letih še bolj obogateli, račune pa je plačalo prebivalstvo skozi odrekanje (austerity). Navidezni gospodarski čudež zadnjih let je bil zgolj borza v nebesih, realno gospodarstvo in življenjski standard vse večjega dela prebivalstva pa v peklu. Denar se je zadnje desetletje vrtel zgolj znotraj finančno špekulativnega sektorja. Dolžniki so se s koruptivnimi manevri prelevili v upnike in do te mere izsušili državne proračune na čelu z imperialnim, da tudi negativne obrestne mere centralnih bank razmajane pošasti niso več bile v stanju držati pokonci. Potreben je bil šok globalnih dimenzij. In smo ga tudi doživeli
Kaj ima pri tem virus?
Dr. Stefan Lanka je eden najbolj znanih in uglednih virologov, znan tudi po tem, da je razpisal natečaj za predstavitev znanstvenega dokaza za to, da je katerikoli virus povzročil katerokoli bolezen. Nagrada je bila 100.000 evrov. Prijaviteljev je bilo pet, dr. Lanka je vse kandidate zavrnil, ker nobena od študij ni dokazovala povezave med virusom in boleznijo. Eden izmed kandidatov se je pritožil in na sodišču tožbo proti dr. Lanki dobil, vendar je Višje sodišče, ki je najelo izvedence, dokončno in pravnomočno potrdilo pravilnost stališča dr. Lanke. Imamo torej razsodbo, ki ruši temelje tako imenovane Rockefellerjevske medicine in doktrine virusov, ki napadajo človeka.
V priloženih znanstvenih člankih iz leta 2020 dr. Lanka med drugim pojasnjuje:
»V nasprotju s tem, v kar je prepričana večina ljudi, patogenih virusov ni. Trditve o obstoju virusov in virusnih obolenjih temeljijo na napačnih historičnih razlagah in ne, kot sem tudi sam v preteklosti verjel, na prevarah ali namernih zavajanjih. Sedaj imamo nova, boljša in v pozitivnem pomenu besede »znanstvena« odkritja in obrazložitve o izvoru, terapijah in prevenciji mnogih bolezni, od katerih so nekaterih še danes imenovane virusne.
Fenomen simultanega ali zaporednega pojava simptomov pri različnih osebah, kar je bilo do sedaj pojasnjevano kot okužba in za kar se je verjelo, da je bilo povzročeno s prenosom patogenov, lahko danes zlahka pojasnimo s pomočjo novih odkritij. Prišli smo do novega pogleda na to, kaj je življenje (v resnici gre za stari pogled) in kozmološka integracija bioloških procesov.
»Nova«, a v resnici samo ponovno najdena perspektiva je lahko nastala samo izven uradne »znanosti«; eden od razlogov za to je, da ljudje, ki delujejo znotraj znanstvenih institucij, ne izpolnjujejo svoje najbolj pomembne znanstvene dolžnosti – vedno dvomiti in se spraševati o vsem. Sicer bi že odkrili, da so napačne razlage bile prisotne že dolgo časa in so postale dogme zaradi neznanstvenih dogajanj v letih 1858, 1953 in 1954. Prehod na nove razlage zdravja, bolezni in zdravljenja bo uspel zato, ker samo tako lahko vpleteni terapevti in znanstveniki ohranijo obraz. Iz zgodovine in v okviru novega pogleda na biologijo in življenje imamo sedaj na voljo tudi obrazložitve čustev, neznanja in vseh vrst človeškega vedênja. To je drugo optimistično sporočilo. Obrniti se in odpustiti napake preteklosti je lahko še bolj učinkovito, če razumemo, kaj se je zgodilo in se učimo za prihodnost.
Zavedam se, da bo za vse neposredno vpletene ljudi, kot so zdravniki, virologi, zaposleni v zdravstveni oskrbi in predvsem s strani ljudi prizadetih od sistema, ki trpijo zaradi napačnih diagnoz ali ki so izgubili sorodnike zaradi le-te, težko intelektualno sprejeti obrazložitve realnosti ki jih bom ponudil v tem članku. Da se teorija klic (Germ Theory) ne bi razvila v preveliko grožnjo, kakor se je zgodilo pri AIDS, BSE, SARS, MERS, korona in razni drugi primeri živalskih grip, ali celo vodila do zloma javnega reda, vljudno naprošam vse ljudi, ki prav sedaj odkrivajo dejstva o »neobstoju« domnevnih virusov, da diskutiramo o temi na objektiven in nečustven način.«
Spodnja ponazoritev je iz francoskega filma Hold up (Ugrabitev) s hrvaškimi podnapisi. Gre za zlitje človekove biološke, fizične in digitalne identitete, kar je monstruozni koncept tranhumanizma, nazorno obrazložen s strani dr. Klausa Schwaba (WEF). Koncipiran in v veliki meri razvit je sistem rudarjenja kriptovalut na osnovi merjenja aktivnosti človekovega organizma.
V svojih nastopih ameriška finančna in proračunska strokovnjakinja Catherine Austin Fitts podrobno razlaga tehnologijo sodobnega digitalnega suženjstva po vzorcu kitajskega modela družbenih kreditnih točk, ki jih oblast dodeljuje in neposlušnim ali samo kritičnim odvzema s pomočjo kombinacije umetna inteligenca-blockchain-G5-čipi v človeškem telesu. Catherine opisuje sistem globalnega upravljanja, kot so ga v Agendi 21, Agendi 2030, Great Reset, ID2020, 17 SDG (trajnostnih razvojnih ciljih) predstavili globalni Davos milijarderji, gre za sistem milijon ogledal s katerimi bo nevidna oblast nadzorovala slehernega državljana, ki pa sploh ne bo vedel, kdo ali kaj in od kod ga upravlja. Zakaj menedžerji farmacevtskih korporacij pomagajo graditi sistem, v katerem bodo tudi njihovi otroci in vnuki sužnji, se sprašuje Catherine.
Digitalne valute
Po tem, ko so planet porinili v bankrot, so že začeli uvajati digitalni globalni »kovanec«. S tem bo konec utvar vseh vernikov v bitcoin, ki naj bi bil sredstvo za doseganje neodvisnosti od plenilskih centralnih bank.
Bitcoin je posebej sprevržena zamisel, ki je pritegnila številne tehnološke navdušence, libertarce in naložbenike. Je neke vrste fiat bastard. Nima trdne vrednostne podlage, od tod fiat – bodi, vendar ga ne podpira avtoriteta nobene vlade, kot je to veljalo do sedaj za nacionalne valute.
Britanska ekonomistka Ann Pettifor opisuje fenomen, manijo bitcoina kot ustvarjenega z ogromno računalniško procesno močjo za razliko od denarja, ki ga ustvarjajo poslovne banke s pritiskom na tipko računalnika. Proces, ki ga imenujejo »rudarjenje« je sodobno iskanje zlata, bitcoinerji pa sodobni zlatokopi. Malokdo opazi, da je proces »proizvodnje« bitcoinov, ne samo sterilen, ker ne proizvaja nobene nove vrednosti, ampak je, nasprotno, uničevalen, saj procesiranje zapletenih algoritmov zahteva ogromne investicije v procesorje in še večje v porabo električne energije. Tipična »eleganca« milijarderske »zelene« ekonomije, ki uniči veliko več, kot obvaruje, a prinaša koncentrirano finančno in politično moč. Bitcoin, ki naj bi bil blago, je oblika peer-to-peer menjave, neposredne menjave vsakega z vsakim. Spočet je bil na temačnih ulicah Svilene poti, omrežnega črnega trga globokega medmrežja in povzročil precej navdušenja. Ustvaril naj bi ga neznani znanstvenik – prvi bitcoin rudar. Sedaj se uporablja za mednarodna plačila in za špekuliranje. Podobno kot druge virtualne valute ima tudi bitcoin teoretične osnove v avstrijski politično-ekonomski šoli Friedricha von Hayeka in njegovih sledilcev. Inspiracija je njegova knjiga Denacionalizacija denarja, v kateri predlaga, naj bo proizvodnja, distribucija in upravljanje denarja, prepuščena »nevidni roki«, da bi se tako izognili regulatorni demokraciji.
Kot smo lahko do sedaj vsi spoznali, se zamisel trga kot regulatorja nezmotljivo razvije v oblikovanje monopolov. V sedanjem obdobju globalnih. Ustvarjalci bitcoina, računalnikarji, so menda zagotovili, da nikoli ne more obstajati več kot 21 milijonov bitcoinov. Je pa prisoten drobiž – millibitcoin, microbitcoin, satoshi. Bitcoin je torej kot zlato, njegova vrednost izvira iz njegove redkosti. To je pogosto spodbuda za špekulativne podvige, kar prispeva k zviševanju borzne kotacije. Borzna nihanja pa zmanjšujejo zanesljivost za menjavo, ker se cene stalno menjajo. Ključno za bitcoin je še, da ga ne podpira nobena zanesljiva institucija. Njegova privlačnost je celo povezana s tem, da se izogiba regulatornim institucijam. Tako da uporaba bitcoina izgleda zasnovana na nezaupanju. Makroekonomsko gledano je ena izmed slabosti bitcoina nesposobnost podpiranja gospodarskih aktivnosti. Namenoma ustvarjena redkost umetno ustvarja trend višanja borzne kotacije, večina bitcoinov pa je v lasti izdajateljev. Rudarji bitcoina so torej kot zlatokopi, ki zaslužijo zaradi omejenosti količine razpoložljivega zlata, ali holandski gojitelji tulipanov ali Bernard Madoff s svojo Ponzijevo shemo.
So pa nekateri navdušenci posebej izpostavljali in izpostavljajo tehnologijo, ki jo uporablja bitcoin – blockchain, v bistvu distribuirano podatkovno bazo, digitalno glavno knjigo. To je dalo podlago demagogiji, ki jo je pogosto uporabil tudi Bill Gates, da bi s samo digitalizacijo plačilnih transakcij na neki čudežen, nepojasnjen način pričarali domnevno kupno moč. Argumenti, ki jih je javno predstavil Gates, za uvedbo digitalne valute so bili, da bi tako domačinke v podsaharski Afriki lažje varčevale za nakup šolske obleke za svoje otroke in da bi delavci iz oddaljenih dežel s pomočjo digitalne valute lahko nakazovali zneske nazaj domov s provizijo nižjo od 5 %.
Gre za enako logiko Gatesovega koncepta brezgotovinske družbe in filozofije bitcoina – metanje v en koš vprašanj ustvarjanja in razdelitve kupne moči, ter vprašanja izvajanja transakcij. Izvajanje plačilnih transakcij že v času Jugoslavije in SDK ni bilo noben problem. Imeli smo hitrejši plačilni promet kot v Nemčiji. Realen problem izvajanja plačilnih transakcij danes je predvsem to, da sistemi SEPA, SWIFT in operaterjev plačilnih kartic pomenijo, da se glavnina transakcij med osebami in podjetji v Sloveniji izvaja preko globalnega omrežja. To ima tudi velike finančne posledice, saj po grobi oceni za plačilne provizije plačamo več, kot znaša dobiček Luke Koper in Slovenskih železnic skupaj! Varnost plačil z uporabo blokchain se je izkazala za lažen mit v primeru kraje 70 milijonov dolarjev od strank Bitfinex, pa tudi v primeru napada na informacijski sistem NHS, kjer je bila zahteva izsiljevalcev za plačilo v bitcoinih.
Naj to predstavitev zapletene monetarno-biološke zgodbe katere del smo nehote postali vsi, zaključim preprosto: bomo sprejemali laži, ustrahovanje, mučenje, poniževanje, razčlovečenje, ali se bomo opredelili za resnico, dejstva, nepodkupljeno znanost, človečnost? Samo z opredelelitvijo za slednje bomo dosegli, da bo prišlo do upravljanja družbe v dobro človeka, harmonično delovanje družbe, podrejenost gospodarstva človeku v kakovostnem naravnem in družbenem okolju in podrejenost financ gospodarstvu. Sedaj je obratno.
Hvaležni za vsak evro podpore neodvisnemu mediju na PAYPAL (na koncu strani) ali TRR SI0310 0100 3585 477, Kristjan Vidner, Ob Mejašu 3, 1000 Ljubljana.
