Vzporedna valuta v recesiji
Piše: Črt Tavš
Pandemija koronavirusa je spravila svetovno gospodarstvo in s tem tudi Slovenijo v močno recesijo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem junijskem poročilu napovedal za leto 2020 svetovno gospodarsko rast za -4,9 %, naslednje leto pa za 5,4 %. Junija je Evropska centralna banka (ECB) predpostavila gospodarsko rast v evrskem območju za leto 2020 s stopnjo -8,7 % in za leto 2021 pa 5,2 %. Umar je za Slovenijo v svoji Poletni napovedi za leto 2020 predvideval 7,6-odstotni upad BDP-ja, ki mu bo leta 2021 sledilo okrevanje. V teh razmerah so si javne politike složne v tem, da je potrebna podpora z monetarno in fiskalno politiko in z ustrezno politiko tržišča dela. Slednje lahko povzamemo z nujo povečanja kupne moči in s tem povpraševanja v okviru posameznih držav.
Države s suvereno valuto (npr. VB, ZDA) in tiste v boljšem monetarnem položaju (npr. Nemčija) so v času pandemije nemudoma in neposredno nakazale svojim državljanom in svojemu gospodarstvu ustrezno denarno pomoč. Kritična je situacija v državah članicah EU, ki so v slabšem monetarnem položaju in ki je razviden iz razmerja velikega javnega dolga glede na BDP. Že od začetka pandemije se v naddržavnih institucijah razpravlja o orodjih pomoči tem državam in to mimo parlamentov posameznih članic. Že iz tega je razvidno omejeno poslanstvo ECB-ja, ker ne sme emitirati denarja preko neposrednega odkupa državnih obveznic, kar je osnovna vsake centralne banke drugod po svetu. Razprave so osredotočene na finančne instrumente pomoči v obliki najrazličnejših kreditov, ki pa so nemalokrat predstavljeni kot finančno neobvezujoča pomoč, vsaj z vidika zdravstvenih potreb in posegov. Vsi dodatni krediti na že tako z velikim dolgom obremenjenih držav ne bo pospešilo njihovega gospodarskega razvoja in tudi ne izhoda iz recesije. Primanjkovalo bo denarja v obtoku v realnem gospodarstvu.
Kaj je danes denar? To so papirji in digitalne informacije, ki jih podkrepljujejo oblasti z določbo, da so sredstva za plačilo davčnih obveznosti, in ki jih emitirajo pooblaščene institucije iz niča. Prepričanje, da primanjkuje denarja, ne sloni na resničnem dejstvu. Govoriti o pomanjkanju denarja je enako, kot da bi gradbeniki govorili o pomanjkanju kilometrov pri izgradnji cest. Denar pa je v vsakem primeru pomemben gospodarski in družbeni gradnik, ki omogoča medsebojno povezovanje razpoložljivih virov za proizvodnjo blaga in storitev. Primerjamo ga lahko s krvjo v krvnem obtoku. Kot pri človeku, ki potrebuje pravšnjo količino krvi, da bi normalno živel, tako gospodarstvo in družba potrebujeta pravšnjo maso denarja, ki je količinsko pravilno razporejena po vseh segmentih človekovega družbenega in gospodarskega delovanja.
Za zagon gospodarstva potrebujemo denar v obtoku. Z evrskim sistemom si Slovenija ne bo mogla pomagati. Zato bi bilo smotrno ob evru emitirati lastno valuto (npr. tolarje) s fleksibilnim tečajem, skladno s predpisi ECB in EU. Naša država ali pooblaščena institucija bi morala emitirati vzporedno valuto, ki ne bi smela biti obremenjena z obrestovanjem. Vzporedna valuta bi morala biti porazdeljena v obliki helikopterskega denarja z neposrednim nakazilom na tekoče račune državljanov in domačih podjetji, ki so fiskalni zavezanci. Naše lokalno gospodarstvo bi lahko tako ustvarjalo novo vrednost, novo bogastvo, novo spodbudo internega gospodarskega razvoja in izhod iz recesije v obliki V krivulje.
Pandemija koronavirusa je krepko načela paradigmo globalnega načina gospodarjenja in istočasno pokazala, da je nujno proizvajati življenjske potrebščine na lokalni ravni. Mednarodna menjava pa bi obsegala le tiste dobrine, ki na lokalni ravni iz objektivnih razlogov in specifičnostih okolja primanjkujejo. Različne države imajo različne stopnje produktivnosti, kar se v mednarodni menjavi uravnotežuje s fleksibilnim tečajem domače valute in ne kot je v primeru evra, ko se uravnoteženje dosega z zniževanjem plač, kar znižuje interno povpraševanje in proizvodnjo. Tudi v slednjem primeru bi koristilo uvajanje vzporedne valute.
