Izpit iz osnov kampiranja
Srečala sem kolegico iz gimnazije, to je zdaj podobno srečanju veteranov, ki mi je povedala, da je prizadevna profesorica na drugem koncu sveta dosegla, da mora vsak, preden obišče naravni park, gledati desetminutni izobraževalni film o tem, kako se vedemo v naravi. Modra poteza!
Dandanes ni samoumevno, da zna kdo skuhati krompir, zašiti gumb, zakuriti ogenj ali odmašiti odtok. Počasi postajajo to »specializirana znanja«, ki jih učijo na tečajih. Nekaj, kar je bilo včasih precej vsakdanja zadeva. Pomanjkanje osnov se kaže tudi pri kampiranju, ki postaja visoko specializirana socialno preživetvena veščina, za katero bi veljalo uvesti tečaje.
Na primer, nekateri ne vedo, da ni treba na kampiranje privleči desetih kilogramov plastičnih igrač v kontejnerju, da bodo imeli otroci kaj početi. Obstaja tudi igra z naravnimi materiali in plezanje po drevesu ali barvanje kamnov. Čeprav plastične igrače so še kar znosne v primerjavi z glasnim piskanjem igric na telefonih, ki se mešajo z zvoki škržatov in vetra. Morda pa starši vidijo prednosti buljenja v telefon svojih otrok na svežem zraku?
Posebno poglavje so žuželke in kampiranje. Ker – neverjetno, obstajajo žuželke v gozdu, kar je nezaslišan stres za nekatere ljubitelje šotorjenja. Priča sem bila epski bitki štirih plečatih, mišičastih fantov v dvajsetih letih, za katere sem mislila, da so najmanj metalci krogle v državni reprezentanci. Kar naenkrat so ozračje pred njihovimi šotori razparali predirljivi kriki. Mislila sem, da so našli neaktivirano bombo iz 2. svetovne vojne ali pa gnezdo strupenih kač. Sicer od tako krepkih fantov sem si drznila upati nekaj več poguma, ampak jaz sem starejša generacija. Kljub temu sem planila iz spalne vreče, da se soočim z neizbežno nevarnostjo. Videla sem orjaka, ki je bil zaprt za mrežico v šotoru in je molil za življenje. Druga dva, najpogumnejša sta z nepopisnim vreščanjem z enim sandalom skušala pregnati majcenega hrošča, četrti pa je bled od strahu vse to iz varne razdalje snemal na telefonu. Morda se znajde zadeva na kanalu You Tube z naslovom Pogumna četverica. Saga s hroščem se ni tako enostavno končala. Vsakič, preden so ti orjaki šli v šotor, so iz previdnostnih razlogov vreščali nekaj minut in tudi, treba je dodati, cvilili. Hrošček je ostal živ in se je počasi odmajal na drevo.
Znano je tudi, da nekateri otroci slabše spijo, če so zelo utrujeni ali zamenjajo okolje, na primer, ko jih starši namestijo v šotor. V starih časih, dolgo je tega, je eden od staršev otroka, ki se je zbudil ob štirih zjutraj, peljal na sprehod. Moderna različica je, da v zelo ranih jutranjih urah ponudite otroku v šotoru risanke na telefonu, da telebajski odmevajo tako glasno, da ptice pred zoro raje obmolknejo. Ko starši in otrok po dveurni etapi bučnih risank zadovoljno zaspijo, se lahko ostali majavi od neprespanosti odpravijo na izlet v gore, upajoč, da jih telebajski ne bodo dosegli.
Kategorija za »zlato medaljo« kampiranja pa je glasni seks, ko orgazmični vzdihljaji med jokom in smrtjo odmevajo, medtem ko kuhaš makarone. Otroci se odrekajo brezčutnim staršem, ker ne pokličeta rešilca: »Mami, nekdo umira!«. V šoli jih učijo, naj pokličejo SOS telefon, ko nekdo joka in vzdihuje od »bolečin«, zdaj pa kar starši izdajalsko pustijo, da »teta trpi«. Sosedom v šotoru pa, ker kletvice in grožnje niso »dober vzgled«, lahko napišeš le, da šotori še niso zvočno izolirani, če čisto slučajno niso opazili tega tehničnega podatka, ko so postavili svoje zaklonišče iz tankega blaga.
Druge čudovite napredne socialne veščine v kampu vključujejo puščanje las na umivalniku in pod tušem. Morda, kdo potrebuje lase za spletanje vrvi, nikoli se ve? Posebno okusna in estetska vrlina kampiranja je tudi puščanje ostankov hrane, kjer se pomiva posoda. Na drugi strani je preseganje gnusa od pobiranja napol prežvečene hrane drugih, veliko bolj zahtevna naloga kot umivanje nog zapornikom, kar počne samo enkrat na leto papež. Nabiranje točk za svetništvo je neslutena stran kampiranja. Kdo želi sploh omeniti, da je splakovanje lastnega dreka iz stranišča hudo breme za nekatere. Saj lahko drugi to storimo namesto njih!
Nepresežna, prav zares, pa je jutranja doza tehno glasbe v kampu, ki skrči listje na drevesih in zablokira črevesje. Ker kdor se odpravi kampirat v gozd, si želi tehno glasbe, ki povzroča motnje utripa srca in za nažene strah v kosti živalim (razen hroščku)?
Težko je pacifistični osebi razmišljati o tem, če vendarle služenje vojaškega roka v JLA ni imelo čudovitih prednosti minimalnih osnov vedenja in reda v skupini? Ne, naj bo ta misel ovržena. Bi pa kazalo uvesti izpit iz osnov kampiranja za vse osemnajst let stare osebe, ki nameravajo bivati izven hotela.
Zdravo, lepo in dobro - obiščite ZELENO TRGOVINO.
