»Neznano mineralno olje«
Zapis ja nastal kot odmev na razlitje mineralnega olja v Hrastovljah.
Piše: Ernest Požar
Naj mi pove, kdo od domačinov, ali je staro olje iz stoenke ali fičota, traktorja, freze, kosilnice, cvrtja, pa staro škropivo, ostanke barve, pa kaj še vse za enega hudiča, odnesel med leti 1950 do leta 2019, ko ni vedel kam z njim, vsaj enkrat v vseh teh letih, na odlagališče na Sermin ali še prej na smetišče Pridvor? Zelo redki so, ki tega niso zlili v kakšno jamo, »grublo«, med kamne v zidu s sosedovo mejo. In kam kaplja in se cedi vsa mast in ostala maziva iz lokomotiv, vagonov, kretnic? Kam kaplja vse, kar pušča iz cistern na vlakih, kdo ve? Vsi pristojni si vrtajo po nosu in gledajo v nebo, hodijo gledat v vrtino za visoke dnevnice, potem še na kosilce kje, kjer se fino papca. Ja, ker, ko pride minister na kraj nezgode, je že vse rešeno, ker po telefonu se ne more nič ukazati, nikogar nadreti, ne, po telefonu se ne da ... seveda, »past firbec«, gledati zabodeno in odštevati dneve do penzije, to se da. Vsak tak dan je še en dan bližje, ko pristojnim sploh prav nič več ne bo treba delati. Zdaj je zaradi razlitja olja treba narediti analize in študije in jih ponavljati, ter povabiti neodvisno komisijo iz Švice in se spet čuditi. To bo šele veselje in stroški.... in znani minister, ki je prvi dan ministrovanja rekel, da ne potrebujemo drugega tira, in njegov omejeni šef, ki mu ni dal že prvi dan brce v trtico. Ter vsi mi, ki volimo take zarukance! Naj me toži, če hoče, bom že dokazal, kar sem rekel.
Zakaj ima voda kraškega vodovoda tako slab vonj? Jo zdaj okusite, ko prevladuje v naših ceveh? Veste, kakšna je šele v Sežani, ki je prikrajšana za dobro vodarno? Zakaj tako smrdi po trohnobi? Ja, kam pa kraški kmetje od časov prvega traktorja zlivajo, vse to, kar sem že za Hrastoveljčane napisal? V vrtače in v jame. Kam so metali crknjeno živino, kam mečejo gradbene odpadke, kam so padli fojbiranci, kam se steka razkrojeni odpadek, kam teče sežanska kanalizacija, pa divaška pa še marsikatera? Včasih neočiščena, včasih malo? Ja v podtalnico reke Reke menda! Kam so petdeset let tekle vse fekalije Ilirske Bistrice, in Lesonita in Tovarne organskih kislin? Direkt v reko Reko! No, »fondače« to zdaj pijemo. Kraševci pa od kar ne uporabljajo več štirn. In že petdeset let pristojni trdijo, da ni potreben nov neonesnažen vodni vir. Že petdeset let se premleva in obdeluje projekte, pa nič od tega, poleg tega da imamo že dve že zgrajeni akumulacijski jezeri pri Ilirski Bistrici, Molo in Klivnik, ki jih ne popijemo na obali, pa če smo še tako žejni.
In, ha, Ilirska Bistrica, kjer voda prebija v klet, če si naredil slabo izolacijo, kjer šprica iz vsake špranje podzemlja, je v kanalizaciji več pitne vode kot fekalij, ker vdira vanjo na vsaki razpoki. Vode je v izobilju, pa sem prebral ravno v Primorskih novicah, da se vodovodu iz Ilirske Bistrice do Rodika, (kjer bi jo priključili na vodovod do Kopra), slabo piše, ker ni denarja? Zdaj ni denarja, ko bi lahko začeli graditi? Že ta nezgrajeni vodovod bi zmogel pripeljati na obalo kakih 120 l na sekundo kristalno čiste gorske vode izpod Snežnika. Najbrž bi se še več vode našlo, če bi se kdo potrudil. Seveda v Bistrici ni denarja in za količine črpanja so določene s koncesijo. Zakaj se nihče ne vpraša, če je možno količine povečati, če so zaloge vode? Je kdo poizkusil narediti še kakšno vrtino v dolini proti Zabičam?
Če bi lahko in bi smel, bi z ogromnim bičem vse usmrajene politične hrbte tako namlatil, da bi se kdo le premaknil. Kaj čakamo, Avstro-Ogrsko ali spet Mussolinija, mogoče Madžare, da nam zgradijo infrastrukturo? Pri vsem trpljenju, ki so nam ga povzročili, so naredili več koristi kot mi sami sebi v lastni državi.
Ne, bistveno je, kako kandidatko povišati do komisarke, ker je »naša«, kako cerkvi plačati šole, ker smo vendar katoliki, bistveno je, kako beguncu trgat kožo z žico in kako izpolnjevati vedno več obrazcev, da se zaradi tega nabirajo vrste povsod. Še malo, pa boš moral podati vlogo za umret, sicer boš čakal v krsti dve leti na pogreb, ker ne bo okoljskega dovoljenja in presoje vplivov na okolje. Tudi potem se lahko kakšna civilna družba pritoži, ker se lahko pri delu z lopato razpolovi kakega deževnika ali zakašlja vrabec, ko leti nad dimnikom krematorija ali dobi astmo otrok, ko mu prinese pepel od raztrosa vetrič mimo ali ko ribicam pepel zamaši škrge.
Ja, takle mamo.
Zdravo, lepo in dobro - obiščite ZELENO TRGOVINO.
