Transspolna politika: Kaj pa pravice žensk in otrok?

Vsaka odrasla oseba lahko izbere svoj način življenja, zato spolna usmerjenost ali sprememba spola ne smeta biti vzrok za kakršnokoli diskriminacijo. Pretirana seksualizacija otroštva pa je izrazita težava potrošniške družbe. S transspolno politiko dobiva nove razsežnosti. V ZDA natančneje v New Yorku lahko dobite rojstni list, kjer ni napisanega spola otroka. Nekateri starši ne želijo »binarnega« spola. Kako to, da kljub temu nekateri, ki zavračajo biološki spol, nimajo pomislekov, da »najamejo« maternico ženske iz Indije ali Ukrajine, da jim rodi otroka?

Opazna je zrazito povečana intenzivnost ukvarjanja s spolno identiteto pri otrocih. Na britanskih uradih imajo tedensko več sprememb imen zaradi menjave spola otrok. Čeprav je psihološko utemeljeno, da so v otroštvu različne razvojne faze. Spletna strani Trans kids prodaja silikonske penise, da jih lahko deklice stare manj kot pet let nosijo v posebnih spodnjih hlačah. Postalo je tudi sprejemljivo, da seksualizirani »trans« otroci plešejo v nočnem klubu.

Del pediatrične stroke svari pred psihičnimi in zdravstvenimi posledicami umetnega blokiranja pubertete in doziranja hormonov. Ni zanemarljivo, da je kirurška sprememba spola milijonski posel. V ZDA so odprli 50 klinik za spremembo spola.

Moški v ženskem športu

Vprašanje pravičnosti se v primeru transspolne politike poleg seksualizacije otrok postavlja, še pri ženskem športu, v katerem nastopajo moški, ki se identificirajo kot ženske. Z biološkega stališča imajo rojeni moški drugačno telo kot ženske. Raven testosterona je dejavnik v tekmovalnem športu. Vendar kljub temu moški, ki niso prestali operacije menjave spola, torej imajo moške spolne organe, nastopajo v ženskih tekmovalnih športih. Ne gre le zato, da kot telesno zmogljivejši zmagajo, gre tudi za vprašanje poškodb.

Transspolna politika napada feministke

Feministke, ki se s tako transspolno politiko ne strinjajo, so slabšalno označene kot TERF (transfobne feministke) in so z brutalnimi izrazi napadene v javnosti. Zadnja med njimi je bila tudi legenda ženskega tenisa Martina Navratilova, ki se je zavzemala za pravice istospolnih, že davno pred tem, ko je bilo to politično zaželeno. Se torej Navratilova nima pravice postaviti za ženske v športu, ne da bi jo označili za transfobno?

Gibanje za pravice istospolnih se težje primerja s transspolno politiko, ki v javnosti ustvarja vtis, da je fizična sprememba spola otroka samoumevna. Številni otroci, ki spremenijo spol, imajo hude psihične iz fizične posledice. Zato je toliko bolj pomembno, da se za ta korak odločajo odrasli in ne otroci. Kot je povedala psihoterapevtka in avtorica Stella O’Malley, številni mladi spolno eksperimentirajo, kar je lahko danes usodno, če si zaradi tega trajno spremenijo spol. Pri nekaterih seveda ni obžalovanj, ko izberejo spremembo spola. Terapevtko skrbi predvsem množično usmerjanje v medicinsko spreminjanje spola mladih.

V Veliki Britaniji je v zadnjih letih klinike zaradi »nejasnega spola« obiskalo 2500 odstotkov več mladih. Zato se nekateri sprašujejo, ali ni v transspolni politiki prisotno zavračanje žensk in istospolnosti? Medicinsko vprašanje je tudi, kako vpliva na transspolne odločitve otrok in najstnikov poudarjanje spremembe spola v medijih, nadaljevankah in glasbi. Transspolna politika (ne posamezne osebe!) v sedanjem obsegu ni nastala kot civilno gibanje, ampak je financirana s strani bank in skladov.

Kriminalci in transspolnost

Spletna stran Women are Human, zbira podatke o kriminalcih, ki so moškega spola, a se razglasijo za ženske. Tako kljub storjenim zločinom dobijo podporo javnosti, ki se boji, da bi jih označili za transfobne.

Kot poroča stran Women are Human, so med moškimi transspolnimi kriminalci obtoženi posilstev otrok in žensk, a so kljub temu uradni »trans aktivisti«. Ali to pomeni, da so transspolne osebe kriminalne? Ne. Nikakor! Pomeni resno opozorilo, kam nekritična raba transspolnosti kot politike lahko vodi v imenu politične korektnosti. 80 odstotkov oseb, ki se identificirajo kot transspolni, kirurško ne spremenijo svojega spola. To pomeni, da je potrebna previdnost, preden biološki moški kot transspolni obiskujejo ženska stranišča, garderobe, zavetišča, oddelke v bolnišnicah in podobno.

Transspolne organizacije, ki spremljajo nasilje nad transspolnimi osebami, poročajo o 369 ubitih transspolnih žrtvah nasilja. Združeni narodi navajajo, da je bilo leta 2018 nasilno ubitih 87.000 žensk. Zato feministične organizacije opozarjajo, da so ženske še vedno najbolj ogrožena skupina. Vsako nasilje je treba preprečevati in upoštevati predvsem vzroke zanj.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.