Še hujši kot zadnji dan, je njihovo življenje
Piše: David Zorko, dr. vet. med.
Pri živalih v klavnici se najprej opravi omamljanje, to pomeni postopek, pri katerem pride do začasne izgube zavesti. Idealnih metod omamljanja ne poznamo. Pri konjih in govedu se to opravi s strelno napravo s penetrirnim klinom, ki povzroči poškodbe možganov. Takšen postopek se uporablja tudi pri drobnici in prašičih, poleg omamljanja s pomočjo električnega toka. Pri prašičih se uporablja še tretja metoda, omamljanje v bazenih z ogljikovim dioksidom. Po omamljanju sledi vbod vratnih krvnih žil, ki povzroči izkrvavitev živali in smrt. Pri perutnini postopek poteka tako, da se živali z glavo navzdol obesijo na tekoči trak, ki jih odpelje do vodnega bazena z električnim tokom. Bolečina in stiska, ki ju perutnina občuti pri obešanju za noge, neizogibno povzročita močno zamahovanje s perutmi, kar poveča število izpahov in zlomov. Do električnega šoka pred omamljanjem lahko pride, kadar se žival s perutmi dotakne vode, še preden ima glavo potopljeno v kopel. Tekoči trak jih nato pelje do električnega noža, ki jim prereže karotidne žile. Tukaj mora biti vedno prisoten delavec, ki prereže žile, če so je živalim uspelo izogniti električnemu nožu, saj možnost vstopa živih ptic v kotle za parjenje ni izključena.
Konj se boji smrti enako kot pes
Ni zgolj sam zakol živali tisto, kar povzroča stisko živali. Predstavljajte si mladega bika, starega dve leti, ki v življenju ne pozna drugega kot hlev, v katerem živi. Nekega dne sliši, da je na dvorišče pripeljal tovornjak in v hlev vstopijo neznani ljudje, ki ga natovorijo na vozilo, kjer so že živali iz okoliških kmetij. Odpeljejo jih do klavnice, kjer so nameščeni v bokse, da se opravi pregled živali. Govedo izredno dobro vonja kri. Stiska teh živali je nepopisna. Enako je s konji, perutnino, prašiči in drobnico. Vse te živali čutijo popolnoma enako kot psi in mačke.
Smrt, kaj pa življenje?
Še hujši kot zadnji dan, je njihovo življenje. Na živalih se opravljajo postopki, kot je debikiranje piščancev, rezanje repkov, ščipanje podočnikov in kastracija pujskov, vse brez anestezije. Ustvarjamo živali, ki so stroji za proizvodnjo mesa, mleka in jajc. Piščanci rastejo tako hitro, da njihov skeletni sistem ne sledi razvoju, enako se dogaja pri prašičih. Pri nekaterih pasmah goveda je naraven porod že izjema, saj je velikost telet tako velika, da je potreben carski rez. Z akupunkturo zdravim trinajstletno kravo, ki je bila celo življenje privezana na verigi na enem mestu. Ko je prvič svobodno zakorakala na pašnik, ni vedela, kako uporabljati noge. Še po več mesecih ima hude poškodbe gibalnega aparata in težko hodi.
A to je le stiska na fizični ravni. Enako pomembna, če ne še večja, je stiska na psihični ravni. Živali imajo izjemen materinski nagon. Da krava proizvaja takšno količino mleka, da je ekonomsko zanimiva, mora skotiti tele vsako leto, drugače se količina mleka zmanjšuje. To tele 10 do 14 dni pije kolostrum pri materi, nato pa ga odstavijo. Matere krave še dneve po tem iščejo in kličejo svojega mladiča. Zelo pogost pojav so tudi motnje v vedenju živali. Enako kot v živalskem vrtu, ko vidimo žival, ki se premika v krogu, hodi neprestano levo in desno, se tudi pri rejnih živalih pojavljajo podobne hude vedenjske patologije, kot je prestopanje iz ene noge na drugo, grizenje rešetk, igranje z jezikom in podobni ponavljajoči se gibi.
Humanega zakola ne poznamo. Upam, da bodo na vodilne položaje kmalu prišle osebe, ki imajo vsaj malo več empatije tudi do rejnih živali, ne samo do hišnih ljubljenčkov. Za takšno ravnanje z živalmi ne morem obsojati kmetov niti veterinarjev. Potrošniki smo tisti, ki narekujemo, kaj se bo na kmetijah pridelovalo.
Jaz še nisem slišal fižola in hruške kričati, zaradi stiske in bolečine, živali pa sem.
