Zakaj smo mame prišle za Nežo pred Pediatrično kliniko?

Prišla sem, ker sem obljubila. Za Nežo.

Zamudila sem izmenjavo besed med dr. Rajkom Kendo in prisotnimi mamami v Pediatrični kliniki danes ob 11. uri.

Ne poznam Neže, ne njene mame. Spoznala sem Nežinega dedka: »Ata, jaz sem ata,« je povedal skromen mož, ki se mu vidi, da je vajen trdo delati. Recitiral nam je pesem Kdo si človek?, ob tem so nam samodejno tekle solze.

Tako redko se dobimo zgolj zato, ker smo ljudje. Naše srečanje pred Pediatrično kliniko ni bil shod, bil je klic srca. Prišle smo, ker smo ljudje.

»Ste kot zapornice, nikoli krive,« je nastop mamic komentiral dr. Rajko Kenda. Verjetno ne razume, ker je v poziciji moči, kako nemočno se počuti mati z otrokom, ki so ga odpisali.

Razumemo tudi, da zdravniško osebje zaradi okoliščin drugače gleda na tragedije in smrti otrok.

Mame se ne bomo navadile, sicer bo umrla naša družba. Mame smo vaša vest in vaše priče. Ni zakonodaje bolj čiste od materinega krika žalosti. Ne obstaja.

Večina mamic, ki so danes prišle, so same na lastni koži občutile in kar je še milijonkrat huje, na lastnih otrocih, kako je, če si nemočen.

Nobena od njih ni imela niti najmanjše želje po iskanju drugih zdravniških mnenj, kaj šele po neprespanih nočeh in strupenemu opravljanju neznancev ali medijski izpostavljenosti. Ter najpomembneje po neznosnem pritisku odgovornosti prave izbire zdravljenja za otroka.

Nepredek tehnologije omogoča nesluteni preboj v medicini, enako izrazito tudi v komunikaciji. V nekaj urah lahko izvemo, da v Singapuru določeno zdravstveno diagnozo veliko uspešneje rešujejo kot pri nas. Pridobimo lahko tudi medicinska strokovna mnenja z Dunaja, Vladivostoka ali Bostona. Svet smo ljudje. To ni tekmovanje, gre za reševanje življenj.

Zdravniki gredo domov, mati ostane pred grobom. V tem je razlika.

Ko gre za zdravje otrok, bodo starši s krvavimi koleni obkrožili svet, da najdejo rešitev. To je pravzaprav naša dolžnost.

Vsi smo Neža, je pisalo na listih, ki jih je danes zagledala njena mamica. Vsaj za trenutek ni sama v svoji bolečini in nemoči.

Prisotni smo prebrali tudi obvestilo službe za stike z javnostmi Pediatrične klinike. Razumemo, da je napisano po dolžnosti. Zraven so tudi členi, ki lahko pomenijo smrt ali življenje.

Mame ne bomo pustile, da zaprtost stroke, trdosrčnost politikov ali neodzivnost birokracije ubija naše otroke.

Dr. Rajko Kenda, če boste kdaj v stiski, po krivem obtoženi, ker boste reševali z vsem, kar ste, nemočne, kar verjetno počnete vsak dan, pridemo.

Pridemo mame! Tudi za vas.

Slovenija lahko moralno tone, a me ne bomo tiho.

Zagovarjale bomo upanje in moč združevanja znanja pri zdravljenju naših otrok.

Vsak od nas mora umreti, dostojanstvo je pravzaprav vse, kar imamo. Ljubezen do soljudi. Dajmo jo Neži, vsem staršem, zdravnikom in ljudem.

Drugače smo samo še plastične smeti v vesolju brez duše.