Avtor: Ben Norton, 8. oktober 2021 Prevedel: Črt Tavš

Zahodne vlade v vojaškem zavezništvu NATA razvijajo taktike »kognitivnega vojskovanja«, pri čemer uporabljajo domnevne grožnje Kitajske in Rusije, da bi upravičile »bitko za vaše možgane« na »ravni človeka«, da bi »iz vsakogar naredile orožje«.

NATO razvija nove oblike vojskovanja, »bitko za možgane«, kot je povedalo vojaško zavezništvo.
Vojaški kartel NATO, ki ga vodijo ZDA, preizkuša nove načine hibridnega bojevanja proti svojim domnevnim nasprotnikom, vključno z gospodarskim vojskovanjem, kibernetskim bojevanjem, informacijskim bojevanjem in psihološkim bojevanjem.

Trenutno NATO razvija popolnoma novo vrsto boja, ki jo je označil kot kognitivno vojno. Nova metoda, ki jo opisujejo kot »oboroževanje kognitivnih znanosti«, vključuje »vdor v posameznika« z izkoriščanjem »ranljivosti človeških možganov«, da bi izpeljevali bolj sofisticirani »družbeni inženiring«.

Do nedavnega je NATO razdelil vojskovanje na pet različnih operativnih področij: zrak, kopno, morje, vesolje in kibernetiko. Toda vojaško zavezništvo z razvojem strategij kognitivnega boja razpravlja o novi, šesti ravni: o »ravni človeka«.

Sponzorirana študija NATA iz leta 2020 o tej obliki vojskovanja, jasno navaja: »Medtem ko se ukrepi na petih področjih izvajajo, da bi učinkovali na področju človeka, je cilj kognitivnega bojevanja preoblikovati vsakega v orožje.«

»Možgani bodo bojno polje 21. stoletja,« je poudarjeno v poročilu. »Ljudje so vojna domena« in »prihodnji konflikti med ljudmi se bodo verjetno najprej pojavili digitalno, nato fizično, zatorej v bližini središč politične in gospodarske moči.«

Medtem ko NATO sponzorirana študija z leta 2020 vztraja, da je večina njenih raziskav o kognitivnem bojevanju zasnovanih na obrambnih namenih, je priznala tudi, da vojaško zavezništvo razvija ofenzivno taktiko, pri čemer je izjavila: »Treba je priznati, da je človek zelo pogosto ranljiva točka, zato je treba zaščitili človeški kapital NATA in se pripraviti za izkoriščanje ranljivosti naših nasprotnikov.«
Z izrecnim zapisom poročilo grozljivo razkriva, da je »cilj kognitivnega bojevanja škoditi družbam in ne le vojski«.

Vpliv NATA cilja na celotno populacijo človeštva, zato poročilo poudarja, da morajo zahodne vojaške strukture tesneje sodelovati z akademskimi krogi, da bi družbene in humanistične vede militarizirale in pomagale zavezništvu pri razvoju sposobnosti kognitivnega bojevanja.

Študija je ta pojav opisala kot »militarizacijo znanosti o možganih«. Jasno se kaže, da je njihov načrt kognitivnega vojskovanja militarizacije vseh vidikov človeške družbe in psihologije, od najbolj intimnih družbenih odnosov do samega uma.

Takšna vseobsegajoča militarizacija družbe se odraža v paranoičnem tonu NATA, ki opozarja na »vgrajeno peto kolono, kjer se vsak kdo, ne da bi se tega zavedal, obnaša po načrtih enega od naših tekmecev«. Študija pojasnjuje, da sta »tekmeca«, ki naj bi izkoriščala zavest zahodnih disidentov, Kitajska in Rusija.
Z drugimi besedami, ta dokument kaže, da NATO vse pogosteje vidi lastno prebivalstvo kot grožnjo in se boji, da bi bili civilisti potencialne kitajske ali ruske speče celice, zlovešče »pete kolone«, ki izpodbija stabilnost »zahodnih liberalnih demokracij«.

Razvoj novih oblik hibridnega bojevanja NATA je prišel v času, ko so vojaške akcije držav članic namenjene domačemu prebivalstvu na ravni brez primere.

Medij Ottawa Citizen je septembra poročal, da je kanadsko vojaško Združeno operativno poveljstvo (Canadian military's Yoint Operations Command) izkoristilo pandemijo Covid-19, za izvedbo informacijske vojne proti svojemu lastnemu prebivalstvu in preizkusilo propagandno taktiko na kanadskih civilistih.

Notranja NATO poročila, kažejo, da je to razkritje le kapljica z vala novih nekonvencionalnih bojnih tehnik, ki jih zahodne vojske uporabljajo po svetu.

Kanada gosti »inovacijski izziv NATA« o kognitivnem vojskovanju

Dvakrat na leto NATO priredi »tekmovanje«, ki ga označuje kot »inovacijski izziv«. Te akcije - ena spomladi, druga pa jeseni, z izmenjavo držav članic - vabijo zasebna podjetja, organizacije in raziskovalce, naj pomagajo razvijati nove taktike in tehnologije za vojaško zavezništvo.

Izzivi, ki so podobni kot v oddajah »shark-tank«, odražajo prevladujoč vpliv neoliberalne ideologije v NATU, saj udeleženci mobilizirajo prosti trg, javno-zasebna partnerstva in obljubo denarnih nagrad za napredovanje v agendi vojaško-industrijskega kompleksa.

Kanada je jeseni 2021 gostila inovacijski izziv NATA z naslovom »Nevidna grožnja: orodja za obrambo v kognitivnnem vojskovanju«.

»Kognitivno vojskovanje ne želi spremeniti le to, kar ljudje mislijo, ampak tudi njihovo ravnanje«, je v uradni izjavi o izzivu zapisala kanadska vlada. »Napadi na kognitivno področje vključujejo integracijo lažnih in, ali prikrojenih informaciji, kibernetskih, psiholoških in s področja preoblikovanja družbe.«

Sporočilo za javnost Ottawe se je nadaljevalo: »Kognitivno vojskovanje postavlja um kot bojni prostor in domeno spopada. Njegov cilj je sejati razkol, spodbujati konfliktne navedbe, polarizirati mnenje in radikalizirati skupine. Kognitivno vojskovanje lahko ljudi motivira, da ravnajo tako, da lahko razbijajo sicer povezano družbo.«

Kanadski vojaški častniki, ki jih podpira NATO, so na panelnem srečanju razpravljali o kognitivnem vojskovanju

Zagovorniška skupina, imenovana NATO zveza Kanada (NATO Association of Canada), se je zbrala, da bi podprla ta inovativni izziv, v tesnem sodelovanju z vojaškimi pogodbenimi izvajalci in privabila zasebni sektor za vlaganja v nadaljnje raziskave v imenu in interesu NATA.

Medtem ko je NATO zveza Kanada (NATO Association of Canada - NAOC) tehnično neodvisna nevladna organizacija, je njeno poslanstvo promoviranje NATA, ki se na svoji spletni strani hvali: »NAOC ima močne vezi s kanadsko vlado, vključno z mednarodnimi odnosi Kanade (Global Affairs Canada) in Ministrstvom za obrambo (Department of National Defence).«V okviru prizadevanj za spodbujanje kanadskega NATO inovativnega izziva (NATO Innovation challenge - NAOC) je NAOC 5. oktobra imel panelno razpravo o kognitivnem vojskovanju.

Na dogodku je, skupaj s kanadskimi vojaškimi častniki NATA, prisostvoval raziskovalec, François du Cluzel, ki je leta 2020 napisal NATO sponzorirano študijo o kognitivnem vojskovanju.

Panel je organiziral Robert Baines, predsednik NATO zveze Kanade (NATO Association of Canada). Vodil ga je Garrick Ngai, vodja trženja v industriji orožja, ki je svetovalec kanadskega ministrstva za obrambo (Canadian Department of National Deffense) in podpredsednik in direktor NAOC.

Dogodek je odprl Baines in opozoril, da bodo udeleženci razpravljali o »kognitivnem bojevanju in o novi domeni konkurence, kjer imajo državni in nedržavni akterji za cilj vplivati na to, kaj ljudje mislijo in kako ravnajo.«

Predsednik NAOC je z veseljem tudi opozoril na donosne »priložnosti za kanadska podjetja«, ki jih obljublja ta inovativni izziv NATA (NATO Innovation Challenge).

Raziskovalec NATA kognitivno vojskovanje opisuje kot »načine poškodovanja možganov«

Panel se je 5. oktobra začel s Françoisom du Cluzelom, nekdanjim francoskim vojaškim častnikom, ki je leta 2013 pomagal ustanoviti NATO inovacijsko središče (Innovation Hub - iHub), ki ga od takrat vodi iz svoje baze v Norfolku v Virginiji.

Čeprav iHub na svoji spletni strani iz pravnih razlogov vztraja, da »mnenja, izražena na tej platformi, ne predstavljajo stališča NATA ali katere koli druge organizacije«, organizacijo sponzorira Zavezniško poveljstvo za preoblikovanje (Allied Command Transformation - ACT), opisano kot »eno od dveh strateških vrhov vojaške poveljniške strukture NATA.«

Inovacijsko središče (iHub) torej deluje kot nekakšen notranji raziskovalni center NATA ali možganski trust. Njegove raziskave niso nujno uradna politika NATA, vendar jih NATO neposredno podpira in nadzoruje.

Leta 2020 je NATO vrhovni poveljnik zavezniških sil za preoblikovanje (Supreme Allied Commander Transformation - SACT) namestil du Cluzela kot vodjo iHuba, za izvedbo šestmesečne študije o kognitivnem bojevanju.

Oktobra je du Cluzel svojo raziskavo povzel na panelu. Začel je s svojimi pripombami in opozoril, da je kognitivno vojskovanje »trenutno ena najbolj vročih tem za NATO« in »je v zadnjih letih postal ponavljajoč izraz v vojaški terminologiji«.

Du Cluzel je tudi poudaril, da strategijo kognitivnega vojskovaja »trenutno razvija moje poveljstvo tukaj v Norfolku v ZDA.«

Vodja Innovation Hub NATA je govoril s PowerPoint predstavitvijo, ki jo je odprl s provokativnim diapozitivom, kjer je kognitivno vojskovaje opisal kot »bitko za možgane«.

»Kognitivno vojskovanje je nov koncept, ki se začne na informacijskem področju, to je neke vrste hibridno bojevanje«, je dejal du Cluzel.

»Začne se s hiperpovezavo. Vsak ima mobilni telefon«, je nadaljeval. »Začne se z informacijami, ker so informacije, če lahko rečem, gorivo kognitivnega vojskovaja. Toda to močno presega same informacije, ki so samostojna operacija - informacijsko bojevanje je samostojna operacija.«

Kognitivno vojskovaje se prekriva z Big Tech korporacijami in množičnim nadzorom, ker »gre za uporabo velikih podatkov«, je pojasnil du Cluzel. »Podatke ustvarjamo povsod. Vsako minuto, vsako sekundo gremo na internet. In te podatke je zelo enostavno uporabljati, da vas bolje spoznamo in to znanje uporabimo za spremembo načina razmišljanja.«

Seveda je raziskovalec NATA trdil, da so tuji »nasprotniki« domnevni agresorji, ki uporabljajo kognitivno vojskovanje. Hkrati pa je jasno povedal, da zahodno vojaško zavezništvo razvija svoje taktike.

Du Cluzel je kognitivno vojskovaje opredelil kot »umetnost uporabe tehnologij za spreminjanje razmišljanja človeških ciljev«.

Ugotovil je, da te tehnologije vključujejo področja NBIC: nanotehnologija, biotehnologija, informacijska tehnologija in kognitivna znanost. Povedal je, da vse skupaj »naredi neke vrste zelo nevaren koktajl, ki lahko še naprej manipulira z možgani.«

Du Cluzel je še razložil, da eksotična nova metoda napada »presega« informacijsko vojskovanje ali psihološke operacije (psyops).

Kot je povedal: »Kognitivno vojskovanje ni boj proti temu, kaj mislimo, ampak je vojna proti temu kako razmišljamo, če lahko spremenimo način, kako ljudje razmišljajo.« »Je veliko močnejše in presega informacijsko vojskovanje in psyops (psihološke operacije, lažno izvedene dogodke in podobno, opomba uredništva).«

Du Cluzel je nadaljeval: »Ključnega pomena je razumeti, da gre za igro o našem spoznanju, o načinu, kako naši možgani obdelujejo informacije in jih spremenijo v znanje, kot le za igro informacij ali psiholoških vidikov naših možganov. To ni samo ukrepanje proti temu, kar mislimo, ampak tudi ukrepanje proti načinu razmišljanja, načinu, kako informacije obdelujemo in jih spreminjamo v znanje.«

Raziskovalec NATA je poudaril, da je »to za nas v vojski izjemno pomembno«, saj »ima potencial, da z razvojem novega orožja in načini poškodovanja možganov lahko vključimo nevro-znanost in tehnologijo v veliko, veliko različnih pristopov« za vplivanje na človeško ekologijo ... saj vsi veste, da je civilno tehnologijo zelo enostavno spremeniti v vojaško.«

Kar zadeva, kdo bi lahko bili cilji kognitivnega bojevanja, je du Cluzel razkril, da to vključuje vse in vsakogar.
»Kognitivno vojskovanje ima vsestranski doseg, od posameznika do držav in večnacionalnih organizacij,« je povedal. »Njegovo področje delovanja je globalno in njegov cilj je prevzeti nadzor nad človekom, civilnim in vojaškim.«

Opozoril je, da ima zasebni sektor finančni interes za razvoj raziskav kognitivnega vojskovanja: »Velike svetovne naložbe v nevroznanost kažejo, da bo kognitivno področje verjetno eno od bojnih polj prihodnosti.«

Razvoj kognitivnega vojskovanja popolnoma preoblikuje vojaški konflikt, kakršnega poznamo, je dejal du Cluzel in dodal »tretjo pomembno bojno razsežnost sodobnega bojišča: fizični in informacijski dimenziji je zdaj dodana kognitivna razsežnost.«

To »ustvarja nov prostor konkurence onkraj tistega, kar imenujemo pet področij delovanja, ali kopenskih, morskih, zračnih, kibernetskih in vesoljskih domen. Vojskovanje na kognitivnem področju mobilizira širši spekter bojnih prostorov, kot to zmorejo le fizične in informacijske dimenzije.«

Skratka, ljudje sami so nova domena spopada, v tem novem načinu hibridnega bojevanja, poleg kopnega, morja, zraka, kibernetike in vesolja.

Študija kognitivnega vojskovanja NATA opozarja na »ugnezdeno peto kolono«

Študijo, ki jo je vodil manager NATA (iHab - Innovation Hub) François du Cluzel od junija do novembra 2020, je sponzoriral Allied Command Transformation vojaškega kartela in je bila kot poročilo na 45 straneh (PDF) objavljena januarja 2021.

Grozljiv dokument prikazuje, kako je sodobno vojskovanje doseglo nekakšno distopično stopnjo, ki si jo je nekoč bilo mogoče predstavljati le v znanstveni fantastiki.

»Narava vojskovanja se je spremenila«, je poudarjeno v poročilu. »Večina sedanjih konfliktov ostaja pod pragom tradicionalno sprejete definicije vojskovanja, vendar so se pojavile nove oblike vojskovanja, kot je kognitivno bojevanje (Cognitive Warfare - CW), kjer se človeški um zdaj obravnava kot novo področje vojne.«

Raziskava kognitivnega vojskovanja NATA ni le defenzivna, je tudi ofenzivna.

»Razvoj sposobnosti za škodovanje kognitivnim sposobnostim nasprotnikov bo nujen«, je jasno zapisano v poročilu du Cluzela. »Z drugimi besedami, NATO bo moral imeti sposobnost, da zaščiti svoj proces odločanja in stre proces nasprotnika.«

Tarča teh operacij kognitivnega bojevanja bi bil lahko vsi: »Vsak uporabnik sodobnih informacijskih tehnologij je potencialna tarča. Namenjen je vsem prebivalcem posamezne države«, poročilo zlovešče dodaja.

»Poleg možne izvedbe kognitivne vojne za dopolnitev vojaškega konflikta, se jo lahko izvede tudi samostojno, brez kakršne koli povezave z angažiranjem oboroženih sil«, nadaljuje študija. »Poleg tega je kognitivno vojskovanje potencialno neskončno, saj za tovrstne spore ne more biti mirovne pogodbe ali predaje.«

Tako kot ta novi način bojevanja nima geografskih meja, nima niti časovne omejitve: »To bojišče je preko interneta globalno. Brez začetka in konca, to osvajanje ne pozna oddiha, prekinja se z obvestili iz naših pametnih telefonov, kjer koli, 24 ur na dan, 7 dni v tednu.«

V NATO sponzorirani študiji je bilo ugotovljeno, da so »nekatere države NATA že pritrdile, da imajo nevroznanstvene tehnike in tehnologije velik potencial za operativno uporabo v različnih varnostnih, obrambnih in obveščevalnih podjemih.«

Študija poroča o prebojih v »nevroznanstvenih metodah in tehnologijah« (nevroS/T) in pravi: »uporabljanje raziskav in izdelkov, da bi neposredno olajšale delovanje vojskujočih, integracijo vmesnikov med človekom in strojem za optimizacijo bojnih zmogljivosti pol-avtonomnih vozil (npr. brezpilotnih letal), in za razvoj biološkega in kemičnega orožja (tj. nevrološkega orožja).«

Pentagon je med prvimi institucijami, ki pospešujejo to novo raziskovanje, kot je zapisano v poročilu: »Čeprav so številne države izvajale in trenutno izvajajo nevro-znanstvene raziskave v vojaške namene, so morda najbolj proaktivna prizadevanja v zvezi s tem vložila obrambno ministrstvo ZDA (United States Department of Defense), z najbolj opaznimi in hitro dozorevajočimi raziskavami in razvojem, ki ga izvajata Agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte (Defense Advanced Research Projects Agency - DARPA) in dejavnost obveščevalnih naprednih raziskovalnih projektov (Intelligence Advanced Research Projects Activity - IARPA).

Študija je pokazala, da vojaške uporabe raziskav nevroS/T vključujejo zbiranje obveščevalnih podatkov, usposabljanje, »optimiziranje izvajanja in odpornost bojnih in vojaških podpornih kadrov« ter seveda »neposredno orožje nevro-znanosti in nevro-tehnologije«.

Ta oborožitev z nevroS/T je lahko in bo usodna, je jasno poudarila NATO sponzorirana študija. Raziskavo je mogoče »uporabiti za ublažitev agresije in spodbujanje spoznanj in čustev pripadnosti ali pasivnosti, za povzročanje obolevnosti, invalidnosti ali trpljenja, za 'nevtraliziranje' potencialnih nasprotnikov ali povzročanje smrti«, z drugimi besedami, za pohabljanje in ubijanje ljudi.

Poročilo citira ameriškega generalmajorja, Roberta H. Scalesa, ki je povzel novo vojaško filozofijo NATA: »Zmaga bo definirana bolj z upoštevanjem psiho-kulturne kot geografske podlage.«

Ker NATO razvija taktiko kognitivnega bojevanja, bo osvajalo »psiho-kulturno« sfero, se vse bolj militarizirajo različna znanstvena področja.

Študija govori o »bazi znanstvenih podatkov in o humanističnih znanosti« in poudarja, da bo »kombinacija družboslovja in sistemskega inženiringa ključna pri pomoči vojaškim analitikom pri izboljšanju ustvarjanja obveščevalnih podatkov.«

»Če kinetična moč ne more premagati sovražnika«, je zapisano, »psihologija in z njo povezane vedenjske in družbene vede zapolnijo praznino.«

»Okrepitev družbenih ved bo osrednjega pomena pri razvoju operativnega načrta za človeško področje«, se je nadaljevalo v poročilu. »Podprle bodo bojne operacije z zagotavljanjem možnih ukrepov za celotno področje človekovega bivanja, vključno s sovražnikovimi silami, pa tudi z določanjem ključnih človeških elementov, kot je kognitivno težišče, želeno vedenje kot končno stanje.«

V kognitivno vojskovanje bodo vpletene vse akademske discipline, ne le naravoslovne znanosti. »V vojski bo za sodelovanje z njo bolj kot kdaj koli prej potrebno znanje o antropologiji, etnografiji, zgodovini in psihologiji«, je zapisano v NATO sponzorirani študiji.

Poročilo se zaključuje s srhljivim citatom: »Današnji napredek v nanotehnologiji, biotehnologiji, informacijski tehnologiji in kognitivni znanosti (NBIC), ki ga spodbuja na videz neustavljiv pohod zmagoslavne trojke umetne inteligence, množičnih podatkov (Big Data) in civilizacijske 'digitalne odvisnosti' so ustvarile veliko bolj zlovešče možnosti: vgrajena peta kolona, kjer se vsi, ne da bi vedeli za to, vedejo v skladu z načrti enega od naših tekmecev.«

»Sodobni koncept vojne ne govori o orožju, ampak o vplivu«, je zapisano. »Zmaga na dolgi rok bo odvisna le od sposobnosti vpliva, učinkovanja, spreminjanja ali moči kognitivnega področja.«

NATO sponzorirana študija se nato zaključuje z zadnjim odstavkom, v katerem je nedvomno jasno, da končni cilj zahodnega vojaškega zavezništva ni le fizični nadzor nad planetom, ampak tudi nadzor človeškega uma:

»Kognitivno vojskovanje je morda manjkajoči element, ki bi omogočal prehod od vojaške zmage na bojišču do trajnega političnega uspeha. Človeška domena bi lahko bilo odločilno področje, kjer operacije z več domenami dosežejo poveljnikovo učinkovitost. Prvih pet področij lahko prinese taktične in operativne zmage; le obvladovanje področja človeka lahko doseže končno in popolno zmago.«

Kanadski častnik za posebne operacije poudarja pomen kognitivnega bojevanja

Ko je raziskovalec NATA, ki je izdelal študijo o kognitivnih vojnah, François du Cluzel, zaključil svoje pripombe na okrogli mizi Združenja NATO Kanada, 5. oktobra, mu je sledil Andy Bonvie, poveljnik v kanadskem centru za usposabljanje za posebne operacije (Canadian Special Operations Training Centre).
Bonvie, z več kot 30 letnimi izkušnjami s kanadskimi oboroženimi silami, je govoril o tem, kako zahodne vojske uporabljajo raziskave du Cluzela in drugih ter v svoje vojaške dejavnosti vključujejo nove tehnike kognitivnega bojevanja.

»Kognitivno vojskovanje je za nas nova vrsta hibridnega bojevanja,« je povedal Bonvie. »Ko gledamo tradicionalne konflikte, se usmerjamo na tiste, ki so pod tem pragom, torej na kognitivne napade in ne-kinetične oblike ter groženj, ki niso klasičen spopad za nas. Bolje moramo razumeti takšne napade in temu prilagoditi njihova dejanja in naše usposabljanja, da lahko delujemo v teh različnih okoljih.«

Čeprav je dejanja NATA opisal kot »obrambna«, je trdil, da »nasprotniki« uporabljajo kognitivno vojskovanje proti njim, Bonvie pa ni bil nedvoumen glede dejstva, da zahodne vojaške sile same razvijajo te tehnike, da ohranijo »taktično prednost«.

»Mi smemo izgubiti taktične prednosti za naše vrste, ne le v obsegu taktičnega, ampak tudi strateškega napredka«, je dodal. »Nekatere od posebnih sposobnosti, ki jih imamo in ki so naša prednost, bi lahko nenadoma uporabili proti nam. Zato moramo bolje razumeti, kako hitro se naši nasprotniki prilagajajo stvare, da lahko napovemo, kam gredo v prihodnje, kar nam bo pomagalo, da ohranimo taktično prednost.«

»Kognitivno vojskovanje je najnaprednejša oblika manipulacije doslej«

Marie-Pierre Raymond, upokojeni kanadski podpolkovnik, ki je trenutno »obrambni znanstvenik in vodja portfelja inovacij« v programu Inovacije za obrambno odličnost in varnost kanadskih oboroženih sil, se je 5. oktobra tudi pridružila panelu.

»Davno so minili časi, ko se je vodila vojna za osvajanje ozemlja,« je dejala Raymondova. »Zdaj je novi cilj spremeniti nasprotnikove ideologije, zaradi česar so možgani gravitacijsko središče človeštva. Ko človek postane domena spopada, um postane bojno polje.«

»Ko govorimo o hibridnih grožnjah, je kognitivno bojevanje do sedaj najnaprednejša oblika manipulacije«, je dodala in poudarila, da ima namen vplivati na odločanje posameznikov in »vplivati na vedenje skupin posameznikov«, s ciljem pridobiti taktično ali strateško prednost.«

Opozorila je, da se kognitivno vojskovanje močno prekriva tudi z umetno inteligenco, velikimi podatki in socialnimi mediji ter odraža »hiter razvoj nevro-znanosti kot orodja vojne«.

Raymondova pomaga nadzirati NATO Inovacijski izziv jesen 2021 v imenu Kanadskega ministrstva za nacionalno obrambo (Department of National Defence), ki je pooblastilo upravljanja preneslo na vojaški program Inovacije za obrambno odličnost in varnost (Defence Excellence and Security - IDEaS), kjer ona dela.

V strogo tehničnem žargonu je dokazala, da program kognitivnega bojevanja ni samo defenziven, ampak tudi ofenziven: »Ta izziv kliče k rešitvi, ki bo podpirala nastajajočo človeško domeno NATA in pospešila razvoj kognitivnega ekosistema v zavezništvu. To bo podpiralo razvoj novih aplikacij, novih sistemov, novih orodij in konceptov, ki bodo vodili do konkretnih ukrepov na kognitivnem področju.«

Poudarila je, da bo to »zahtevalo trajno sodelovanje med zavezniki, inovatorji in raziskovalci, da bi našim četam omogočili bojevaje in zmago na kognitivnem področju. To je tisto, kar upamo, da bo vzniknilo iz tega poziva inovatorjem in raziskovalcem.«

Da bi spodbudil zanimanje podjetij za inovacijski izziv NATA, je Raymondova povabila: »Kandidati bodo prejeli nacionalno in mednarodno publiciteto in denarne nagrade za najboljšo rešitev.« Nato je vabljivo dodala: "«rosilcem bo lahko koristilo tudi zaradi omogočanja dostopa do tržišč 30 držav.«

Kanadski vojaški častnik poziva korporacije, naj vlagajo v raziskave kognitivnega vojskovaja NATA
Druga institucija, ki, v imenu kanadskega ministrstva za nacionalno obrambo (Department of National Defense), upravlja z NATO-vim inovacijskim izzivom jesen 2021, je poveljstvo sil za posebne operacije (Special Operations Forces Command - CANSOFCOM).

Kanadski vojaški častnik, ki sodeluje s CANSOFCOM-om, Shekhar Gothi, je bil zadnji poročevalec na srečanju, Združenja NATO Kanada, 5. oktobra. Gothi službuje kot »častnik za inovacije« v CANSOFCOM-u za južni Ontario.

Srečanje je zaključil s pozivom za naložbe podjetij v raziskave kognitivnega vojskovaja NATA.
Gothi je navdušeno izjavil, da je polletno srečanje Izziva inovacij "del NATO-vega bojnega ritma".
Opozoril je, da je Portugalska spomladi leta 2021 izvedla inovacijski izziv NATA, osredotočen na vojskovanje v vesolju.

Spomladi 2020 je Nizozemska gostila inovacijski izziv NATA, osredotočen na Covid-19.
Gothi je korporativnim vlagateljem zagotovil, da se bo NATO z vsemi svojimi silami prizadeval braniti svoje bistvo: »Vsem lahko zagotovim, da inovacijski izziv NATA kaže, da bodo vsi inovatorji ohranili popoln nadzor nad svojo intelektualno lastnino. Tako NATO tega ne bo prevzel. Tudi Kanada ne bo. Inovatorji bodo ohranili nadzor nad svojo intelektualno lastnino (IP).«

Komentar je bil primeren zaključek panela, ki je potrdil, da NATO in njegovi zavezniki v vojaško-industrijskem kompleksu ne samo, da želijo obvladati svet in ljudi, ki ga naseljujejo, z vznemirljivimi tehnikami kognitivnega bojevanja, ampak tudi zagotoviti, da korporacije in njihovi delničarji še naprej pridobivajo na teh imperialnih prizadevanjih.

Ben Norton, pomočnik urednika
Ben Norton (11) je novinar, pisatelj in filmski ustvarjalec. Je pomočnik urednika The Grayzone (12) in producent podcasta Moderate Rebels, ki ga gosti skupaj z urednikom Maxom Blumenthalom. Njegova spletna stran je BenNorton.com in tvita na @BenjaminNorton.