Jul 4

Jul 4 »Migracije - več zaslužka kot prodaja drog«

Da posel z množičnimi migracijami, ki smo jim priča v zadnjih letih, prinaša več denarja, kot prodaja drog, je zapisal urednik in novinar Mario Giordano v svoji knjigi Profugopoli, ki je izšla v italijanskem jeziku. Pravi, da migranti za nekatere pomenijo reko denarja, ki prinaša moč in volilne glasove. Opozarja, da je za navideznim človekoljubjem predvsem materialna korist, ki na eni strani izkorišča močno ranljive migrante, ki jih obravnava kot sužnje in na drugi krepi diskriminacijo mladih nezaposlenih v Evropi in podpihuje medkulturno tekmovanje.

Italija je leta 2017 za migrante porabila 4, 3 milijarde, vložek se z letom 2018 povečuje na 5 milijard evrov. Kakor je povedala prejšnja italijanska vlada, se je za sprejem migrantov odločila na lastno pobudo. Kot smo lahko spremljali, pa italijanska javnost temu ni najbolj naklonjena.

Italija je migracijam iz Afrike zaradi geografske lege najbolj izpostavljena. Do presenetljivih podatkov o tem, kako poteka reševanje migrantov v morju, je prišel Luca Donadel s pomočjo računalniškega sistema A. I. S., ki sledi vsem ladjam.

Ugotavlja, da humanitarno reševanje migrantskih čolnov in ladij ni potekalo v Sicilskem kanalu, ki ločuje Tunizijo in Italijo, kakor navajajo vsi mediji, temveč na drugi liniji morske plovbe, ki je daljša in poteka iz Libije. Dejstvo je, da nobena humanitarna ladja ni reševala migrantov v Sicilskem kanalu. Vse navedbe so potrjene s preverljivimi podatki o mednarodni plovbi. Zakaj torej toliko laži? Mednarodna konvencija o nesrečah in varnosti na morju, ki so jo potrdili tudi Združeni narodi, zahteva, da se ponesrečene v mednarodnih vodah usmeri v najbližje pristanišče. V primerih reševanja večine migrantov je najbližje pristanišče Zarzi v Tuniziji, ki je podpisnica te mednarodne pogodbe. Lokaciji na Malti in Siciliji sta oddaljeni od mesta najpogostejšega reševanja migrantov 180 in 250 navtičnih milj. Smrti migrantov v Sredozemskem morju so se namreč v zadnjih letih dramatično povečale, čeprav se z reševanjem ukvarjajo specializirane ladje. Trgovci z ljudmi zdaj namreč načrtno usmerjajo čolne iz Libije, ker dobesedno računajo, da bodo ljudi pobrale plačane humanitarne ladje.

Neodvisni raziskovalci so ugotovili, da je eksodus migrantov zelo donosen posel za podjetja, kot je Frontex. Donadel jim očita tisoče smrti vsako leto na račun utopitve migrantov, kljub temu, da so jim dohodke iz leta 2012, ko so prejeli 32 milijonov evrov, povečali na 129 milijonov evrov leta 2016. Poleg tega obstaja tudi program vračanja migrantov istega podjetja, ki je dobil leta 2017, 53 milijonov evrov. Rezultat na nedavnih volitvah v Italiji si je možno razložiti tudi s tem, da upoštevamo, da je EU v letu 2016 prispevala 100 milijonov evrov za migrantsko krizo, Italija pa 3 milijarde evrov. Ob tem, da so Avstrija, Francija in Švica poskrbele, da so njihove meje bolj varno zaprte pred navalom migracij. Pa dejansko denar, ki ga državni skladi namenjajo migrantom, konča na pravem mestu?

Migrantska kriza kot »humanitarni« posel

Kakor navaja Luca Donadel, služijo na račun stiske migrantov ena in ista podjetja. Medtem ko v Italiji 95 odstotkov vseh podjetij izstavi račune za manj kot 2 milijona evrov v celem letu. Podjetja, ki se ukvarjajo z migranti pa izstavijo račune za več kot 100 milijonov evrov, piše Mario Giordano. Vsi, ki se ukvarjajo z migracijami, so tako v zadnjih letih povečali svoj dobiček za 175 odstotkov. Lahko sploh govorimo o humanitarnosti?

Vse več opazovalcev v Italiji meni, da ne. Javnost so presenetili posnetki migrantov, ki v različnih prostorih uničujejo inventar. Giordano pojasnjuje, da je vzrok za te izpade dejstvo, da migranti niso deležni 35 evrov oskrbe na dan, kolikor v ta namen prispeva država. Nasprotno, določene organizacije migrante držijo na enem mestu z obupno hrano, da lahko na njihov račun pobirajo državne prispevke.

Škandal z ladjo Aquarius

Ladja Aquarius, o kateri so mediji že lažno poročali, da rešuje tisoče migrantov v Sicilskem kanalu, je poskrbela za nov škandal. Novi italijanski minister Matteo Salvini je sprejem ladje s 629 migranti liz Afrike junija zavrnil. Nastalo je »humanitarno ogorčenje« v EU. Ladjo je sprejelo pristanišče Valencia v Španiji. Donadel razlaga ozadje tega škandala. Državni reševalni operaciji Mare nostrum in Triton je zamenjala akcijski načrt Themis, ki predvideva, da se ladje z migranti iz Italije lahko usmerijo tudi drugam. Ladja je pobrala migrante pred Libijo, ko to počnejo običajno, vendar jih je načrtno peljala v Italijo, ne v prvo varno pristanišče. Lahko si zastavimo logično vprašanje, kaj ne bi bilo bolj smiselno 5 milijard evrov nameniti za razvoj v afriških državah kot podpirati trgovino z ljudmi v Sredozemskem morju, na račun katere se posredno bogatijo določene organizacije?

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.