Marakeška deklaracija - pomoč ali propad?
Z dokumentom Marakeške deklaracije ni nič napačnega. Vsebuje zaveze o usmeritvi družbe. Dokument kot številne druge mednarodne pogodbe.
Tudi zaveze o nenapadanju držav z vojsko so tako napisane. Vemo pa, kaj ZDA počnejo vsak dan. Kljub jasnim mednarodnim določilom. Obstaja tudi tisoče dokumentov, ki zahtevajo, da se ne pušča umirati otroke od lakote. V Jemnu jih je v zadnjih treh letih umrlo že 80.000. Kje so ostri protesti za te otroke s strani evropskih vlad?
Slovenska vlada je sklenila, da podpiše Marakeško deklaracijo. Poljska, Madžarska, Češka, Avstralija, ZDA, Izrael, Avstrija in Estonija te deklaracije ne bodo podpisale. So tako nehumane ali so tudi drugačni razlogi za odstop od podpisa?
Polarizacija
V slovenski javnosti se je razprava o Marakeški deklaraciji polarizirala. V absolutno podporo in totalno nasprotovanje. Vsebinsko utemeljene razprave ni, ker je tema postala še en strankarski »vrestling«.
Profesor Branko Milanović, ki ima izkušnje iz Svetovne banke, v Social Evrope zagovarja gospodarsko prednost sedanjih migracij. Demografska eksplozija podsaharske Afrike je po njegovem mnenju ključen razlog. Tamkajšnja populacija bo v dveh generacijah dosegla 2, 5 milijarde ljudi. Torej petkrat več kot Zahodna Evropa. Čeprav je Milanović naklonjen migracijam zaradi hitrega spreminjanja socialnega tkiva Evrope, predlaga petletne delovne vizume za migrante, kar bi tudi omejilo pojav rasizma in ksenofobije. »Krožne migracije« kot jo imenuje pomeni, da se po petih letih delavci vrnejo v matično državo. Na ta način se lahko izmenjujejo finančna sredstva in znanje na konstruktiven način. Pojasnjuje, da ta model uporabljajo zalivske države, ZDA, Kanada in Singapur.
Novi in stari zidovi
»Po padcu zidu v Berlinu se uveljavlja nova retorika glede migracij,« ugotavlja pisateljica in publicistka Angela Nagle. Opisuje tudi, kako se je Berine Sanders spomnil, da sta neomejene migracije predlagala milijarderja brata Koch. Podpornika »prostega trga« in njegovega političnega nasprotnika Donalda Trumpa. Cato Institut, ki ga financirata, predlaga tudi dvig omejitev, ki se nanašajo na otroško delo. Da imamo predstavo, kaj zastopata brata Koch.
Za trenutek so se vsi zmedli, pravi Naglova. Zakaj torej levičarske stranke nimajo poglobljene razprave glede migracij? Skozi zgodovino je prav desna opcija zagovarjala »prost pretok blaga in ljudi«, ker jim je to koristilo pri bogatenju in nižanju cen proizvodnje in surovin. V ameriški preteklosti so delavska gibanja v namernih spodbudah migracij videla predvsem načrt korporacij, ki bodo s pridom izkoristile obupane ljudi, pripravljene delati več v veliko slabših pogojih.
Naglova meni, da je politična levica postala lutka v rokah velikih monopolistov z Zuckerbergom in Gatesom na čelu. Zaradi pravilnega moralnega impulza, da se migranti ne razčlovečijo, je levica pozabila na delavske pravice. Zato je opozarjanje, da množične migracije prinašajo s sabo tudi veliko nevarnost izkoriščanja, označeno za rasizem. Radikalno zagovarjanje množičnih migracij bodo najprej izkoristile elite, pravi. Delavski razred pa bodo usmerili v medsebojne bitke, da zadržijo nizka plačila in ukinitev socialnih pravic. V podkrepitev navaja, da bi bil Karl Marx, ki je bil kritičen do takih selitev delovne sile, izgnan iz sodobnih levičarskih strank. V svojem času je namreč opazil, kako je uvoz brezpravnih delavcev iz Irske, povečal trenja v Veliki Britaniji, kjer so delavci že uspešno pritiskali na delodajalce. Takšno povzročanje trenja med delavskih razredom je opisal kot nadaljevanje kolonialistične politike.
Angela Nagle je bila silovito napadena zaradi svojih stališč v članku. S strani levice! Čeprav se je podobno kot ona izrekal tudi Jeremy Corbyn.
Diego Fusaro kot intelektualec ostaja med izjemno redkimi nekonformisti. Trdi, da zdaj vlada finančna aristokracija in delavci so novi sužnji. Kritičen je do levega in desnega političnega pola, ki skupno uničujeta države in delavce, prva s kapitalom in drugi z neregulirano migracijo. Nista država kot taka fašistična in ni družina homofobna, meni Fusaro. Finančni aristokraciji ustrezajo zmedeni potrošniki brez kulturne ali spolne identitete, ki so v nenehnem iskanju osebnega užitka.
Novembra je migracije v Evropo komentirala tudi Hillary Clinton. Predlagala je omejitev migracij, saj povzročajo vzpon desnice z radikalnimi stališči. Hvala lepa, Hillary. Od kod prihajajo ljudje brez vsega? Statistika jasno kaže, da iz Iraka, Afganistana in Sirije. Držav, ki jih je ameriška vojaška brutalnost zbombardirala v kameno dobo. Najbolj pereča točka pa je Libija, katere uničenje je Clintonova z neuravnovešenim vedenjem pred kamero z zločinskim smehom proslavljala. Hillary Clinton je politični plakat morilske politike, ki najprej brez vsake odgovornosti vabi travmatizirane ljudi v migracije, nato pa se okrutno to zavrne.
Kaj pa domovina?
Redko kdo je srečen izven domovine, če jo je zapustil prisilno. Poboji ali beda ostajajo trajna rana in odvzeto upanje za vrnitev je vsakodnevna bolečina. Zato je trditev, da je »pravilna« humanost zgolj sprejetje vseh teh ljudi in ne vojna poplačila in vlaganje v njihovo domovino, novo uničevanje vsega, kar predstavljajo.
Zakaj se nihče ne vpraša, komu koristita izpraznjeni Bližnji vzhod in Afrika, da bo brezobzirno črpal nafto in naravna bogastva? Ali ni bolj smotrno vlaganje denarja v obnovo domov, šol in bolnišnic kot v bančne kartice za pregnane? Za koga je takšna poteza ugodnejša pod krinko dobrote, če se pregnani nimajo kam vrniti?
Tomaž Mastnak je ob predstavitvi svoje knjige Liberalizem, fašizem, neoliberalizem, komentiral, da je zatrtje delavskega gibanja v sodobnosti očitno. Vzroke za sedanji položaj pa je treba iskati tudi tako daleč nazaj kot v zatrtju denacifikacije Nemčije, ki so jo blokirale ZDA in »uvozile« velik korpus nacističnega članstva, ki je nato nemoteno deloval na znanstvenem in ekonomskem področju. Meni, da zato danes resnične grožnje ne prestavljajo frakcije ekstremistov v Evropi, temveč center, ki ima v rokah vso finančno in politično moč, ob tem, da ne dopušča ob sebi nobene alternative.
Za konec razmišljanja o množičnih migracijah - manjka argumentov in resnih debat med skrajnima stališčema »zgradimo zid do neba« ali »vsi dobrodošli«.
Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.