Podobnosti napada na Sirijo z ameriško invazijo na Irak
Piše: Valeri Kochmann
Sirski zunanji minister Walid Muallem je zanikal, da je sirska vojska uporabila kemično orožje v Idlibu, v Siriji, v domnevnem napadu v začetku aprila 2017. Poudaril je, da so bombardirali skladišče, ki so ga uporabljali uporniki in kjer so morda shranjevali tudi kemično orožje. Takšno analizo poteka dogodkov so predhodno sporočili tudi iz Rusije.
Za zdaj ni kredibilnih vzročno-posledičnih razlag poteka dogodkov v zvezi z domnevnim kemijskim napadom v Idlibu, piše Off-Guardian. Množični mediji avtomatizirano povzemajo izjave zahodnih politikov, brez upoštevanja drugih mnenj ali celo preverjanja dejstev. Kdo torej piše lažne novice (fake news)?
Sivo polje manipulacij dogodkov
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred izvolitvijo zastopal stališče, da bi bil ameriški napad na Sirijo velika strateška napaka, je na podlagi do zdaj nejasnih dogodkov v Idlibu povsem spremenil svoje stališče.
Trump odgovornost pripisuje sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in njegovi vladi. Zato je izdal ukaz za napad ameriške vojske na vojaško letališče v Siriji.
Analiza medijskega poročanja o kemičnem napadu v Idlibu nazorno prikaže, kako lahko vojaško posredovanje prehiteva sistematično analizo dogodkov.
Denimo velika medijska hiša BBC je iz članka, 35 minut po objavi, umaknila izjavo Jerry Smitha, strokovnjaka za kemično orožje, ki je povedal, da so ruske navedbe o incidentu verjetne. Po cenzuri v konkretnem članku ni več nobene omembe Smitha, obenem pa izbrisa niso pojasnili in ni označbe, da je bil članek spremenjen.
Smith, ki je pretehtaval navedbe Rusije, ocenjuje, da bi v primeru bombardiranja skladišča upornikov, če je bil tam shranjen živčni plin sarin, bilo mogoče, da bi določen del strupa prizadel okolico. BBC je Smitha povzel po intervjuju za Channel 4, ki je po opažanju Off-Guardiana, prav tako izginil iz arhiva. Sicer sta na spletu dostopni še dve podobni različici Smithove analize, prva je v članku Guardiana (ne omenja konkretno sarina, ampak kemično orožje v splošnem) in druga v intervjuju za ABC news v Avstraliji.
Nedemokratični režimi
Medijska hiša RT problematizira ameriško intervencijo v Siriji. Poročevalka Gayane Chichakyan se je začudila, kako da se nihče v Washingtonu ne vpraša, zakaj bi Asad izvedel kemični napad in tvegal ameriško posredovanje v času, ko je videti, da prevladuje v boju proti teroristom in »zmernim« upornikom.
Pri RT komentirajo, da vizualno gradivo (slike) iz Idliba, ki jih je na izrednem zasedanju Združenih narodov razkazovala ameriška ambasadorka Nikki Haley, ne predstavlja dokazov glede poteka dogodkov domnevnega kemičnega napada v Siriji.
Pomanjkanje dokazov primerjajo z navedbami medijev na začetku drugega tisočletja, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje, ki so se kasneje izkazale za neresnične. Prav takšna predstavitev je bila povod za takratno ameriško intervencijo v Iraku.
Patrick Henningsen, odgovorni urednik medija 21Centurywire, je za RT komentiral, da ameriška oblast povsem prevzema dezinformacije in da obenem ponovno pišejo zgodovino in Asadu pripisujejo odgovornost za kemični napad v Siriji (Guta), leta 2013, za katerega je sicer bilo dokazano, da ga ni povzročila sirska oblast.
Henningsen pravi, da ima nekdanji ameriški predsednik George Bush v zvezi z napadom na Irak, morda še izgovor, da je bil naiven, medtem ko za Trumpa velja, da vodi predvsem ignorantsko politiko. V primeru stopnjevanja vojaške napetosti s strani ZDA lahko pričakujemo nov val beguncev in na drugi strani potencialno okrepitev Islamske države.
Vse kaže, da propaganda zahodnih medijev zelo verjetno zakriva dejstvo, da je prav Amerika tisti režim, ki ga tudi s prirejanjem dejstev iščejo vsepovsod drugje - posebej pa tam, kjer je veliko zlata in nafte.