Piše: Valerie Kochmann

Milijoni let bodo v špekulativnem smislu pretekli, preden bi z vesoljsko ladjo zamišljene tehnologije prihodnosti dosegli planete v oddaljenosti več deset svetlobnih let. Morda bi bilo za takšno razdaljo, vseeno bolj zanesljivo kakšno vesoljsko plovilo na neverjetnosti pogon iz znanstvene fantastike?

V ozvezdju Vodnarja, malo – v relativnem smislu – izven naše galaksije Mlečne ceste, so znanstveniki opazili sedem Zemlji podobnih planetov, ki krožijo okoli svojega »sonca«. Astronomija nam pravi, da različne zvezde velikokrat obkrožajo posamezni planeti, a tokrat so prvič zabeležili kar sedem planetov. Slednje nekoliko bolj spominja na naš sončni sistem.

Novost iz vesolja je prejšnji teden objavila agencija NASA. Obenem so pri agenciji izrazili, da zdaj ni več več vprašanje, če sploh, ampak kdaj, bomo našli »drugo Zemljo«.

Pri treh, izmed sedmih planetov, ki so razporejeni okoli rdeče pritlikave zvezde (sonca imenovanega TRAPPIST-1), domnevajo, da bi lahko vsebovali vodo in s tem tudi določene pogoje za razvoj življenja. Dr. Michaël Gillon, avtor omenjene znanstvene študije, astrofizik z Univerze Liège v Belgiji, pravi, da bi štirideset svetlobnih let oddaljen planetarni sistem okoli sonca Trappist-1, ki je mlada zvezda, lahko bil nosilec nadaljevanja življenja, po tistem, ko bi (v nekaj bilijonih letih) naše sonce izgorelo.

Vesolje »prihajamo v miru«?

Svetovni bio-ekonomski sistem, opozarja organizacija WWF, je nevzdržen. V zadnjih desetletjih je človek uničil že več kot polovico naravnega ekosistema. Ali bo potrebno do leta 2050 kolonizirati vsaj dva Zemlji podoba planeta? Nova astronomska odkritja so morda spodbudna za hitrejše odkrivanje vesolja, a kam, kdaj in kako bi lahko šli? Agencija WWF nas poziva, naj v prvi vrsti racionaliziramo sistem na obstoječem planetarnem domovanju.

Zemljo trenutno pretresajo vojne, lakota in korporativno-kapitalistični sistem, ampak bistveno pa je, da obstaja možnost, da enkrat naslednjih milijonih ali bilijonih let dosežemo kak drug življenju primeren planet?

Dejansko – turistični razgled bi bil na planetih okoli Trappista-1 menda nadstandarden. Vsi planeti tam, so približno tako veliki kot Zemlja, a krožijo veliko bližje svojega sonca, kot pa planeti v našem sončnem sistemu. Trappist-1 je tako videti od dvakrat do desetkrat večji od našega sonca, odvisno od izhodiščne vesoljske postojanke.

Je naše Sonce enostavno videti premajhno na nebesnem obzorju, da bi pod njegovimi žarki tudi tu živeli kot v vesolju?

Rušilni ekonomsko-birokratski sistem na planetu Zemlja, je na literarni način problematiziral Douglas Adams, v kultni znanstveno-fantastični knjigi Štoparski vodnik po galaksiji (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy, 1979). Po kateri je bil leta 2005 posnet (po definiciji) manj uspešen film.

Danes si velike korporacije tudi s pomočjo militarizirane policije tlakujejo pot svojih naftovodov; prav tako na začetku novele iz vesolja odmeva, da bo Zemlja razstreljena, ker bodo skozi ta prostor speljali galaktično hiperprostorsko obvoznico.

Tako se je začela štoparska pot po vesolju zemljana Arturja Denta. Osnove mu je razložil prijatelj in vesoljec Ford Perfect, v nadaljevanju pa je Dent spoznal še nekaj medplanetarnih popotnikov. V skupni navezi so nato, med drugim tudi z vesoljskim plovilom na neverjetnostni pogon imenovanim Zlato srce, križarili po galaksiji.

Mir na Zemlji bi bil dobrodošel. Ne glede na to ali bodo pretekli milijoni let, preden pristanemo na drugih planetih, ali pa bomo prej izumili vesoljske ladje na neverjetnostni pogon.