Ali cepiva mRNA res spreminjajo naše gene?
Piše: Jure Pogačnik, predsednik Za zdravo družbo
Članek s tem naslovom je Janina sodelavka T.N.S. opremila z okroglim znakom, značilnim za prodajo potrošniških izdelkov, le da je namesto “novo na tržišču” v njem zapisano “po sledi novih teorij zarote”. Označba “teorija zarote” in “teoretik zarote” se običajno uporabljata v slabšalni obliki, z namenom diskreditacije in posmehovanja, zato avtorico in uredništvo pozivam, da bralcem posredujeta definicijo te označbe ali pa da se opravičite vsem, ki opozarjamo na anomalije, povezane s cepivi, še posebej vsem, ki smo pozvali Evropsko agencijo za zdravila (EMA), da preneha skrivati informacije, ki bi jih morala razkriti po svoji uradni dolžnosti.
Skrb glede spreminjanja človeške DNK s cepivi ni nova. Kot avtor zakonskega predloga ljudske iniciative za spremembo Zakona o zdravilih iz leta 2020 opozarjam, da je naš predlog vseboval štiri različne vsebine, med katerimi je bila prva, da se zdravilom in cepivom, ki bi lahko spreminjala človekovo DNK, ne izda dovoljenja za promet. Predlog je vseboval še določbe, da se varnostne študije za zdravila in cepiva ne smejo skrivati pod pretvezo poslovne skrivnosti, saj je nedopustno, da varnostnih študij ne vidijo niti strokovnjaki, ki nam kljub temu dnevno zatrjujejo, da so cepiva varna. Kaj šele, da bi jih lahko videli uporabniki oz. obvezniki. Poleg tega je zaščiti poslovnega interesa proizvajalcev namenjeno avtorsko in patentno pravo. Predlog je vseboval tudi določbo, da se, kot obvezna ne morejo predpisati cepiva, ki nimajo dvojnih slepih študij, pri katerih je v kontrolni skupini uporabljen placebo. Gre torej za vsebine iz naslova osnovne varnosti in spoštovanja znanstvenih standardov. Večina državljanov je prepričana, da so ti varnostni standardi izpolnjeni, vendar niso. Kljub temu je Državni zbor RS predlog zavrnil in Zakon o zdravilih ostaja vrhunski lobistični izdelek z mnogimi varnostnimi obvodi, ki še kako koristijo farmacevtskim multinacionalkam. O tem sem lani napisal obsežen prispevek za strokovno revijo Pravna praksa, ki ga je Ministrstvo za zdravje pri sprejemanju sprememb zakona kot običajno ignoriralo.
Če kdo še vedno verjame, da nam nacionalni in evropski regulatorji zagotavljajo varna zdravila in cepiva, naj napišem še, da je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v letu 2020 in 2021 ignorirala, zavrgla ali zavrnila vse zahteve za izredne analize na podlagi sumov za neustrezno kakovost cepiv. Izkazanih sumov je bilo veliko, najbolj problematični odziv zdravstvenih oblasti pa je izvedla Zdravniška zbornica, ki je zdravnico Nado Hiti obravnavala v disciplinskem postopku, ker je na lastne stroške poslala eno od cepiv na analizo v Nemčijo. Tam so odkrili bistveno presežene vrednosti nekaterih težkih kovin in morda še kaj. Namesto da bi se zdravstvene oblasti lotile problema, so se lotile osebe, ki je na problem opozorila.
Če poskušam za konec najti nekaj pozitivnega je to lahko le dejstvo, da je revija Jana sploh objavila članek s tovrstno vsebino. Včasih je sicer o takšnih temah pisal Anton Komat, ki ga bralci gotovo zelo pogrešamo.
